BEBOP = ♦BOP♦ = ♦REBOP♦

ANG: be-bop, bebop; NEM: be-bop, Bebop, Jazzstil; FR: be-bop, bebop, style de jazz; IT: be-bop, bebop, stile di jazz.

ET: Iz brezpomenskih zlogov »be-bop«, ki naj bi jih, domnevno, iznašel D. Gillespie (‹RL›, 92).

D: »(Pojem za) slog v jazzu, ki je cvetel med letoma 1944 in 1958. S poudarkom na improvizaciji. Značilno za bebop je, da majhna combo zasedba najprej predstavi dvanajsttaktni blues ali kakšno dvaintridesettaktno popularno melodijo v obliki teme – solo teme. Pri solu igra pihalec ali pianist … razkosano, hitro melodijo; pianist prav tako kombinira pavze s punktacijami, ki reinterpretirajo tradicionalne harmonije s širjenjem akorda, z alteracijo ali zamenjavo. Bobni dodajo asimetrične poudarke, medtem ko beat označujejo svingerski obrazci v činelah in walking bass. Slogovne podvrste bebopa so afrokubanski jazz, cool jazz, West Coast jazz, soul jazz pa tudi hard bop. Na začetku so bile mišljene kot revolucija proti konvencijam tipičnega bebopa, ki so ga predstavljali posnetki kvinteta Charlieja Parkerja – Dizzyja Gillespieja.« ‹RAN›, 86

K: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 232–233. Vendar v literaturi ni bilo možno preveriti ­verodostojnosti tega predloga, saj je v uporabi izključno ANG-pojem.

GL: afrokubanski jazz, cool jazz, funk(y), funky jazz, jazz, Kansas City jazz, scat (singing), soul, soul jazz, swing (D 1), West Coast jazz.

PRIM: bop = rebop, hard bop.

‹BASS›, I, 296; ‹BKR›, 1,113; ‹FR›, 8 = gl. tudi bop; ‹GRJ›, I, 88 = gl. tudi bop; ‹GR6›, I, 329 = gl. tudi bop; ‹HI›, 60; ‹RK›, 46–47; ‹IM›, 32; ‹KN›, 34; ‹LARE›, 13 = »be-bop ou bop«; ‹MELZ›, I, 154; ‹P), 32; ‹RIC›, I, 211 = gl. tudi bop; ‹SLON›, 1432

BEAT

ANG: beat, beat 1960; NEM: Beat, »Schlag«, Musikrichtung; FR: beat, musique beat, »coup«, style de musique; IT: beat, beat music, »colpo«, stile musicale.

ET: EN beat = udarec, udar, doba.

D: 1) »V jazz glasbi izraz beat označuje metrično1 ogrodje muziciranja oz. stalno enakomerno pulziranje vedno enakih naglašenih metrskih1 enot. Beat je vedno paren (four beat ali two beat), izvajajo ga tolkala oz. ritemski2 instrumenti benda3, medtem ko melodični instrumenti igrajo napev, ki ga prosto naglašujejo v različnih polimetrskih4 in poliritmitemskih5 kombinacijah (off-beat). S tem se ustvarja za jazz značilna matrično1—ritmična2 napetost drive (‹MELZ›, I, 153)

2) »(Pojem za) britansko rock glasbo od leta 1962 do konca šestdesetih let. Beat je v tem smislu pojem, ki označuje obdobje v britanski rock glasbi, ki pa se glede slogovnih značilnosti ne razlikuje od nobene druge rock glasbe. Ne moremo dokazati trditve, da je ameriška diskografska industrija okoli leta 1970 sprožila kampanjo za preimenovanje evropskega beata v rock. Prej bo držalo, da se je med letoma 1960 in 1962 glasba, uvožena iz ZDA v Liverpool, imenovala rock. Pojem beat v glavnem izhaja iz revije Mersey Beat, ki jo je leta 1962 v Liverpoolu ustanovil B. Harry in po kateri se ni imenovala le lokalna skupina The Mersey Beats, temveč je tudi sicer pripomogla k širjenju pojma. Pod vplivom Beatlesov se je naziv prijel tudi v Londonu (tam so takrat govorili o rhythm and bluesu) in drugod po Evropi.« (‹KN›, 34)

KM: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT, kot tudi ANG-pojem »beat 1960«, so predlagane v ‹BR›, 232–233. V literaturi se ne da preveriti verodostojnosti tega predloga, ker je v rabi izključno ANG-pojem. Pojmi, kot so: »Schlag« (NEM), »coup«, »battement« (FR) in »colpo« (IT), nimajo pomena v smislu D, ampak so sopomenski z našo »dobo« (gl. tudi ‹L›, 500).

KR: V obeh razlagah D lahko pojem uporabljamo le v izvirni, ANG-obliki.

GL: break (D 1), jazz, merseybeat, rock, rock glasba.

PRIM: off beat.

‹BASS›, I, 295; ‹BKR›, I, 112; ‹GRI›, I, 198 = v pomenu D 1; ‹GRJ›, I, 85–88 = v pomenu D 1; ‹HI›, 59; ‹HK›, 45–46; ‹LARE›, 130

1 Ustrezneje bi bilo »metrični«, ker »metrijski« izhaja iz metrike – gl. KR metra.

2 Ustrezneje bi bilo »ritmični«, ker »ritmijski« izhaja iz ritmika – gl. KR ritma.

3 Bolje je uporabljati »instrumenti ‘banda’« – v. KR ‘banda’.

4 Ustrezneje bi bilo »polimetrični«, ker »polimetrijski« izhaja iz »polimetrija« – v. KR ‘polimetrije’.

5 Ustrezneje bi bilo »poliritmični«, ker »poliritmijski« izhaja iz poliritmika – gl. KR poliritmika.

BATERIJA

ANG: battery, drum set; NEM: Batterie, Schlagzeug; FR: batterie; IT: batteria.

ET: FR batterie = baterija (gl. KM).

D: Pojem za komplet bobnov, pretežno v jazzu in rock glasbi.

KM: V izvirnem, FR-pomenu kot b. razumemo vsa tolkala v orkestru (gl. ‹LARE›, 126, D 2). Takšen pomen se je pri nas udomačil v žargonu. V NEM se v žargonu prav tako uporablja »Batterie« v pomenu D. V ‹BKR›, I, 108, se omenja tudi pomen iz 18. stoletja, ki nas na tem mestu sicer ne zanima.

GL: jazz, rock, rock glasba.

‹BASS›, I, 292; ‹L›, 60; ‹RAN›, 85, 245; ‹RIC›, I, 205–206; ‹ROS›, 25

BARVA TONA

ANG: tone color, tone colour, tone-color, tone-colour, timbre (?); NEM: Tonfarbe; FR: timbre (?); IT: timbro, colore del suono (?).

ET: Ton.

D: Pojem je, žal, v številnih kontekstih sopomenski z zvokovno barvo, kar je seveda napačno. Namesto D na tem mestu citiramo obsežnejši odlomek iz ‹EH›, 310–311 (na str. 356 je tudi »Tonfarbe«, vendar samo v povezavi z geslom sinusni ton), v katerem se komentira večpomenskost b. t. in zvokov(n)e barve: V nasprotju s številnimi trditvami so sinusni toni v glasbenem smislu izredno pomembni, saj so absolutna osnova elektronske glasbe, od enostavnega tona pa vse do najbolj zapletenega zvoka. Kot je opazil F. Winckel (WINCKEL 1960), sta že H. Helmholtz in C. Stumpf opozorila na to, da elementarni ton, tisti, ki ne vsebuje nobenih parcialnih tonov, vsebuje neko bravo tona. Temu bi bilo treba dodati, da J. Handschin – v tem primeru resnično verodostojna priča – tonu brez parcialov ni pripisal samo barve tona, ampak v osnovi tudi zvokovno barvo

(HANDSCHIN 1948).«

KM: Sklicevanje na Handschina v D je izjemno zanimivo, kot kaže naslednji odlomek iz HANDSCHIN 1948: 130: »Kot lahko vidite, bi želel … odpraviti terminološko razlikovanje med ‘tonom‘ = tonom brez parcialov1 in ‘zvokom‘ = ‘tonom s parciali1. Ostajam pri navadnem govoru, ki povsem ustreza fizikalnim dejstvom v tem, da se tudi ‘ton brez parcialov1 priključuje neskončni raznolikosti ‘tonov s parciali1, in to kot barva (ki jo lahko poimenujemo kot ‘barva tona’ ali ‘zvokovna barva‘…).« V HANDSCHIN 1948: 377–378 Handschin znova komentira to svoje stališče: »Sem že … izpostavil, da psihološko ni ustrezno … tonu brez parcialov1 pripisovati barve tona, ki se pomembno razlikuje od zvokov(n)e barve, in izraz zvokov(n)a barva uporabljati samo za ton, ki vsebuje parciale1. Psihološko je tudi ton brez parcialov1zvok‘.«

KR: ANG-, FR- in IT-pojmi z vprašajem so v ‹L›, 591, in v ‹P›, 34–35, vendar niso pravilni, ker so sopomenski z zvokov(n)o barvo, ne pa z b. t. NEM-ustreznica se vidno razlikuje od ustreznice za zvokov(n)o barvo, zato ker ima drugačen pomen, ki upošteva bistveno razliko med tonom in zvokom v smislu, kakor ta dva pojma (skupaj s šumom) definira akustika. (V vsakodnevnem govoru, v katerem se ne uporabljajo strokovne besede in tehnični pojmi, je mogoče govoriti o b. t. kakšnega glasbila ali o čudoviti barvi glasu kakšne igralke ali pevke, ampak glede na to, da niti glasbilo niti glas ne proizvajata sinusnih tonov, pri tem v resnici mislimo na zvokovno barvo). Tudi v ‹MELZ›, I, 216, je po D b. t. pravzaprav zvokov(n)a barva V ‹M›, 555, se pojem omenja v zvezi Stockhausenovimi Elektronskimi študijami I in II, kar je deloma upravičeno, saj tu Stockhausen dela s sinusnimi toni, ki se sestavljajo v mešanico tonov, medtem ko sam b. t. nikoli ne uporablja kot naziv za rezultat, ampak, npr. v STOCKHAUSEN 1963a: 40, prazaprav za to uporablja zvokovno barvo (gl. tudi skladbo iz sinusnih tonov).

V KR zvokov(n)e barve se opozarja, da je barva zvoka slogovna figura, ki ne ustreza potrebam po natančnosti pomena tehničnega pojma, zato velja zvokov(n)a barva za veliko boljšo rešitev. Namesto zvokov(n)a barva je b. t. veliko boljši pojem kot tonska barva, saj tonska barva, podobno kot zvokov(n)a barva, prav tako prikliče na misel barvo, ki zveni. (V slovenščini ne obstaja glagol, ki bi se, po vzoru samostalnika »zvok« – »zvočiti«, lahko primerjal s samostalnikom »ton«: ne na ravni strokovne besede ali tehničnega pojma.)

GL: sinusni nihaj, ton, val = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusalni nihaj, ton, val), mešanica tonov, ton.

PRIM: zvokov(n)a barva = (barva) = barva zvoka.

1 V izvirniku najdemo »Obertöne«.

BARBARIZEM

NEM: Barbarismus.

ET: Grš. barbarismós = uporaba tujega govora, napake v lastnem govoru, iz bárbaros = negrški, tuj (‹KLU›, 60).

D: »(V nasprotju s primitivizmom) je barbarsko tisto, kar ostaja, tisto divje, tisto, kar se upira razvoju, kar nasprotuje kulturi, kar se ji upira.« (‹EIN›, 446; geslo Nova glasba.)

KM: Ta pojem ima (tako kot primitivizem) značilen pomen v Einsteinovem nazoru o glasbi 20. stoletja (gl. BLUMRÖDER 1980: 5). Delno je upravičen, če se recimo spomnimo skladbe, kot je Bartókov Allegro barbaro (1911), čeprav jo lahko – kot tudi npr. vse skladbe Stravinskega iz tega obdobja – uvrstimo tudi v dinamizem oz. primitivizem. Te tri pojme lahko razumemo kot sopomenke, kljub razlikam, pri katerih vztraja D v ‹EIN›.

GL: glasba 20. stoletja.

PRIM: dinamizem, primitivizem.

BAND

ANG: band; NEM: Band, Musikgruppe (Jazz oder Rock); FR: band, formation (de jazz où de rock); IT: band, banda, complesso (jazz o rock).

ET: EN band = skupina, sestav, iz lat. bandum = zastava, tudi: družba, množica, truma (‹GRJ›, I, 57).

D: »Beseda ‘band’ se uporablja za označevanje različnih tipov instrumentalnih ansamblov … V jazzu se pojem uporablja za vsako skupino glasbenikov, ki je večja od dveh izvajalcev (‘duo’), vendar se pogosteje uporablja za večje ansamble, za katere se uporabljajo pojmi ‘big band‘, ‘plesni band’, ‘orkester’ … V ameriških šolah se pojem ‘scenski band’1 uporablja kot sopomenka za big band …« (‹GRJ›, I, 57)

KM: Pojem se uporablja tudi v rocku (gl. ‹HK›, 37, in ‹KN›, 31), ne samo v jazzu.

V ‹RAN›, 76, se opozarja, da b. v IT pomeni tudi tolkalsko in pihalno sekcijo (D 2) v orkestru.

V ‹BASS›, I, 256, in v ‹LARE›, 110–111, se navaja ANG-pojem v smislu D ter IT- in FR-pojma »banda« oz.»bande« izven konteksta terminologije glasbe 20. stoletja. V ‹L› se pojem v smislu D ne navaja.

KR: Ustreznice v NEM, FR in IT so iz ‹BR›, 232–233, vendar je pogosteje v uporabi ANG-pojem.

[…] Obliko band lahko uporabljamo tudi v poslovenjeni obliki bend.

GL: big band, jazz, jug band, rock, rock glasba, skiffle, skiffle band, skiffle group, steel band, washboard, washboard band.

PRIM: combo.

‹BKR›, I, 95; ‹GRI›, I,139–142; ‹GR6›, II,106–107; ‹HI›, 49; ‹P›, 27–28; ‹RIC›, I, 178–179 = »banda«; ‹RL›, 80

1 V izvirniku »stage band«.

BACKGROUND

ANG: background; NEM: Background, Hintergrund; FR: background, musique de fond; IT: background, sottofondo.

ET: ANG = ozadje.

D: »(Pojem za) ritmično-harmonsko in ritmično-melodično spremljanje solista v jazzu, ki ga, praviloma v big bandu ali v manjših sestavih, izvajajo pihalci in tolkalci.« (‹HI›, 46)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so ponujene v ‹BR›, 232–233. Pojmu ne ustrezajo po D. V ‹L›, 49, zato so navedeni tudi prevodi, pa tudi izvirne, ANG-oblike pojma. V ‹MELZ›, I, 110, se opozarja, da se »izraz včasih uporablja tudi kot oznaka za kulisno glasbo«.

KR: V pomenu v D je pojem najbolje uporabljati v izvirni oz. v ANG-obliki.

GL: jazz, riff.

‹BKR›, I, 85; ‹GRJ›, I, 49–50 = »back«; ‹HK›, 35; ‹KN›, 30

AVTONOMNA GLASBA

ANG: autonomous music; NEM: autonome Musik; FR: musique autonome.

ET: Grš. autónomos = ki živi po lastnih zakonih, neodvisen, od autos = sam (od tu prefix auto-) in nómos = zakon, pravilo (‹KLU›, 51).

D: 1) »Pojem, ki ga je uvedel lannis Xenakis, da bi z njim označil vrsto notranjega konflikta, ki obstaja v delu med njegovo tiskano formo in aktualno realizacijo v zvoku …« (‹FR›,7)

2) »Xenakisov pojem za glasbo, ki ne ­potrebuje ‘strategije’ ali ‘igre’ v izvedbi. V avtonomno glasbo sodi vsa tradicionalna glasba in vsa nedeterminirana glasba, ki ne izhaja iz konflikta v skupini (nasproten pojem je heteronomna glasba).« (‹CPl›, 237)

KM: V XENAKIS 19812: 137–138, Xenakis pojasnjuje ta pojem takole: »Skladatelj utrjuje shemo, ki ji morajo dirigent in izvajalci bolj ali manj strogo slediti. Vse do zadnje podrobnosti … je zapisano v partituri. Tudi če avtor dopušča manjšo ali večjo improvizacijo dirigentu, izvajalcem, stroju ali vse trem naenkrat, odvijanje razprave o zvoku se nadaljuje brez povratne zanke1. Partitura – model, ki je dan ne ustvarja nikakršnega konflikta, razen tistega v smislu ‘dobre’ tehnične izvedbe in ‘glasbene ekspresije’, ki jo je želel ali sugeriral avtor partiture. To nasprotje med realizacijo v zvoku in simbolno shemo, ki ji služi za nosilko – nasprotje med dirigentom, izvajalcem in strojem, ki igra vlogo primerjalnega sistema in analognih konektorjev v nasprotju z ukalupljenimi sistemi – bi lahko imenovali interni konflikt. Na splošno bi lahko konstatirali, da je narava nasprotij … interna v vseh delih, ki so do sedaj napisana. Napetosti so zaprte v partituri, celo takrat – kot že nekaj časa –, ko se uporabljajo stohastični procesi, malo ali sploh nedefinirani. Ta tradicionalni razred internega konflikta se lahko označi kot avtonomna glasba.« Pojem se pojavlja tudi v pomenih, ki se razlikujejo od tistega v D (v glasbeno – estetskem smislu, kot glasbeno-sociološka kategorija, kot nasprotje programski glasbi, kot nasprotje funkcionalni glasbi itd. (gl. ‹BKR›, 1,72–73; MASSOW 1993). Vendar se zdi pomen v D veliko bolj tipičen za glasbo 20. stoletja♦, zato se drugi pomeni tukaj ne navajajo.

GL: heteronomna glasba, stohastična glasba, strategijska glasba.

1 V izvirniku najdemo »boucle de retour«. V ANG-prevodu XENAKIS 19812 (Formalized Music. Thought and Mathematics In Composition. 1971. Bloomington-Ldn: Indiana University Press. 110) se nahaja »Ioops« (= ‘zanke’« – v množini!). Pomen »boucle de retour« je v tem kontekstu zagotovo sopomenka za povratno zvezo (= »feed-back«), v FR kot »rétroaction« (»boucle de retour« v ‹TLF› ne obstaja!).