Kategorija: tajništvo

ANG: be-bop, bebop; NEM: be-bop, Bebop, Jazzstil; FR: be-bop, bebop, style de jazz; IT: be-bop, bebop, stile di jazz.

ET: Iz brezpomenskih zlogov »be-bop«, ki naj bi jih, domnevno, iznašel D. Gillespie (‹RL›, 92).

D: »(Pojem za) slog v ♦jazzu♦, ki je cvetel med letoma 1944 in 1958. S poudarkom na ♦improvizaciji♦. Značilno za bebop je, da majhna ♦combo♦ zasedba najprej predstavi dvanajsttaktni ♦blues♦ ali kakšno dvaintridesettaktno popularno melodijo v obliki teme – solo teme. Pri solu igra pihalec ali pianist … razkosano, hitro melodijo; pianist prav tako kombinira pavze s punktacijami, ki reinterpretirajo tradicionalne ♦harmonije♦ s širjenjem ♦akorda♦, z alteracijo ali zamenjavo. Bobni dodajo asimetrične poudarke, medtem ko ♦beat♦ označujejo svingerski obrazci v činelah in ♦walking bass♦. Slogovne podvrste bebopa so ♦afrokubanski jazz♦, ♦cool jazz♦, ♦West Coast jazz♦, ♦soul jazz♦ pa tudi ♦hard bop♦. Na začetku so bile mišljene kot revolucija proti konvencijam tipičnega bebopa, ki so ga predstavljali posnetki kvinteta Charlieja Parkerja – Dizzyja Gillespieja.« ‹RAN›, 86

K: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 232–233. Vendar v literaturi ni bilo možno preveriti ­verodostojnosti tega predloga, saj je v uporabi izključno ANG-pojem.

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦cool jazz♦, ♦funk(y)♦, ♦funky jazz♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦scat (singing)♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦swing♦ (D 1), ♦West Coast jazz♦.

PRIM: ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦hard bop♦.

‹BASS›, I, 296; ‹BKR›, 1,113; ‹FR›, 8 = gl. tudi ♦bop♦; ‹GRJ›, I, 88 = gl. tudi ♦bop♦; ‹GR6›, I, 329 = gl. tudi ♦bop♦; ‹HI›, 60; ‹RK›, 46–47; ‹IM›, 32; ‹KN›, 34; ‹LARE›, 13 = »be-bop ou ♦bop♦«; ‹MELZ›, I, 154; ‹P), 32; ‹RIC›, I, 211 = gl. tudi ♦bop♦; ‹SLON›, 1432

ANG: beat, beat 1960; NEM: Beat, »Schlag«, Musikrichtung; FR: beat, musique beat, »coup«, style de musique; IT: beat, beat music, »colpo«, stile musicale.

ET: EN beat = udarec, udar, doba.

D: 1) »V ♦jazz♦ glasbi izraz beat označuje metrično¹ ogrodje muziciranja oz. stalno enakomerno pulziranje vedno enakih naglašenih metrskih¹ enot. Beat je vedno paren (four beat ali two beat), izvajajo ga tolkala oz. ritemski² instrumenti benda³, medtem ko melodični instrumenti igrajo napev, ki ga prosto naglašujejo v različnih polimetrskih⁴ in poliritmitemskih⁵ kombinacijah (♦off-beat♦). S tem se ustvarja za ♦jazz♦ značilna matrično¹—ritmična² napetost ♦drive♦.« (‹MELZ›, I, 153)

2) »(Pojem za) britansko ♦rock glasbo♦ od leta 1962 do konca šestdesetih let. Beat je v tem smislu pojem, ki označuje obdobje v britanski ♦rock glasbi♦, ki pa se glede slogovnih značilnosti ne razlikuje od nobene druge ♦rock glasbe♦. Ne moremo dokazati trditve, da je ameriška diskografska industrija okoli leta 1970 sprožila kampanjo za preimenovanje evropskega beata v ♦rock♦. Prej bo držalo, da se je med letoma 1960 in 1962 glasba, uvožena iz ZDA v Liverpool, imenovala ♦rock♦. Pojem beat v glavnem izhaja iz revije Mersey Beat, ki jo je leta 1962 v Liverpoolu ustanovil B. Harry in po kateri se ni imenovala le lokalna skupina The Mersey Beats, temveč je tudi sicer pripomogla k širjenju pojma. Pod vplivom Beatlesov se je naziv prijel tudi v Londonu (tam so takrat govorili o ♦rhythm and bluesu♦) in drugod po Evropi.« (‹KN›, 34)

KM: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT, kot tudi ANG-pojem »beat 1960«, so predlagane v ‹BR›, 232–233. V literaturi se ne da preveriti verodostojnosti tega predloga, ker je v rabi izključno ANG-pojem. Pojmi, kot so: »Schlag« (NEM), »coup«, »battement« (FR) in »colpo« (IT), nimajo pomena v smislu D, ampak so sopomenski z našo »dobo« (gl. tudi ‹L›, 500).

KR: V obeh razlagah D lahko pojem uporabljamo le v izvirni, ANG-obliki.

GL: ♦break♦ (D 1), ♦jazz♦, ♦merseybeat♦, ♦rock, rock glasba♦.

PRIM: ♦off beat♦.

‹BASS›, I, 295; ‹BKR›, I, 112; ‹GRI›, I, 198 = v pomenu D 1; ‹GRJ›, I, 85–88 = v pomenu D 1; ‹HI›, 59; ‹HK›, 45–46; ‹LARE›, 130

1 Ustrezneje bi bilo »metrični«, ker »metrijski« izhaja iz ♦metrike♦ – gl. KR ♦metra♦.

2 Ustrezneje bi bilo »ritmični«, ker »ritmijski« izhaja iz ♦ritmika♦ – gl. KR ♦ritma♦.

3 Bolje je uporabljati »♦instrumenti ‘banda’♦« – v. KR ‘banda’.

4 Ustrezneje bi bilo »polimetrični«, ker »polimetrijski« izhaja iz »polimetrija« – v. KR ‘polimetrije’.

5 Ustrezneje bi bilo »poliritmični«, ker »poliritmijski« izhaja iz ♦poliritmika♦ – gl. KR ♦poliritmika♦.

ANG: battery, drum set; NEM: Batterie, Schlagzeug; FR: batterie; IT: batteria.

ET: FR batterie = baterija (gl. KM).

D: Pojem za komplet bobnov, pretežno v ♦jazzu♦ in ♦rock glasbi♦.

KM: V izvirnem, FR-pomenu kot b. razumemo vsa tolkala v orkestru (gl. ‹LARE›, 126, D 2). Takšen pomen se je pri nas udomačil v žargonu. V NEM se v žargonu prav tako uporablja »Batterie« v pomenu D. V ‹BKR›, I, 108, se omenja tudi pomen iz 18. stoletja, ki nas na tem mestu sicer ne zanima.

GL: ♦jazz♦, ♦rock, rock glasba♦.

‹BASS›, I, 292; ‹L›, 60; ‹RAN›, 85, 245; ‹RIC›, I, 205–206; ‹ROS›, 25

= (BARVA) = ♦ZVOKOV(N)A BARVA♦

ANG: tone color, tone colour, tone-color, tone-colour, timbre (?); NEM: Tonfarbe; FR: timbre (?); IT: timbro, colore del suono (?).

ET: ♦Ton♦.

D: Pojem je, žal, v številnih kontekstih sopomenski z ♦zvokovno barvo♦, kar je seveda napačno. Namesto D na tem mestu citiramo obsežnejši odlomek iz ‹EH›, 310–311 (na str. 356 je tudi »Tonfarbe«, vendar samo v povezavi z geslom ♦sinusni ton♦), v katerem se komentira večpomenskost b. t. in ♦zvokov(n)e barve♦: V nasprotju s številnimi trditvami so ♦sinusni toni♦ v glasbenem smislu izredno pomembni, saj so absolutna osnova ♦elektronske glasbe♦, od enostavnega ♦tona♦ pa vse do najbolj zapletenega ♦zvoka♦. Kot je opazil F. Winckel (WINCKEL 1960), sta že H. Helmholtz in C. Stumpf opozorila na to, da elementarni ♦ton♦, tisti, ki ne vsebuje nobenih ♦parcialnih tonov♦, vsebuje neko bravo tona. Temu bi bilo treba dodati, da J. Handschin – v tem primeru resnično verodostojna priča – ♦tonu♦ brez ♦parcialov♦ ni pripisal samo barve tona, ampak v osnovi tudi ♦zvokovno barvo♦

(HANDSCHIN 1948).«

KM: Sklicevanje na Handschina v D je izjemno zanimivo, kot kaže naslednji odlomek iz HANDSCHIN 1948: 130: »Kot lahko vidite, bi želel … odpraviti terminološko razlikovanje med ‘♦tonom♦‘ = ♦tonom♦ brez ♦parcialov♦¹ in ‘♦zvokom♦‘ = ‘♦tonom♦ s ♦parciali♦‘¹. Ostajam pri navadnem govoru, ki povsem ustreza fizikalnim dejstvom v tem, da se tudi ‘♦ton brez parcialov♦‘¹ priključuje neskončni raznolikosti ‘♦tonov♦ s ♦parciali♦‘¹, in to kot ♦barva♦ (ki jo lahko poimenujemo kot ‘barva tona’ ali ‘♦zvokovna barva♦‘…).« V HANDSCHIN 1948: 377–378 Handschin znova komentira to svoje stališče: »Sem že … izpostavil, da psihološko ni ustrezno … ♦tonu♦ brez ♦parcialov¹ pripisovati barve tona, ki se pomembno razlikuje od ♦zvokov(n)e barve♦, in izraz ♦zvokov(n)a barva♦ uporabljati samo za ♦ton♦, ki vsebuje ♦parciale♦¹. Psihološko je tudi ♦ton♦ brez ♦parcialov♦¹ ‘♦zvok♦‘.«

KR: ANG-, FR- in IT-pojmi z vprašajem so v ‹L›, 591, in v ‹P›, 34–35, vendar niso pravilni, ker so sopomenski z ♦zvokov(n)o barvo♦, ne pa z b. t. NEM-ustreznica se vidno razlikuje od ustreznice za ♦zvokov(n)o barvo♦, zato ker ima drugačen pomen, ki upošteva bistveno razliko med ♦tonom♦ in ♦zvokom♦ v smislu, kakor ta dva pojma (skupaj s ♦šumom♦) definira akustika. (V vsakodnevnem govoru, v katerem se ne uporabljajo strokovne besede in tehnični pojmi, je mogoče govoriti o b. t. kakšnega glasbila ali o čudoviti ♦barvi♦ glasu kakšne igralke ali pevke, ampak glede na to, da niti glasbilo niti glas ne proizvajata ♦sinusnih tonov♦, pri tem v resnici mislimo na ♦zvokovno barvo♦). Tudi v ‹MELZ›, I, 216, je po D b. t. pravzaprav ♦zvokov(n)a barva♦ V ‹M›, 555, se pojem omenja v zvezi Stockhausenovimi Elektronskimi študijami I in II, kar je deloma upravičeno, saj tu Stockhausen dela s ♦sinusnimi toni♦, ki se sestavljajo v ♦mešanico tonov♦, medtem ko sam b. t. nikoli ne uporablja kot naziv za rezultat, ampak, npr. v STOCKHAUSEN 1963a: 40, prazaprav za to uporablja ♦zvokovno barvo♦ (gl. tudi ♦skladbo iz sinusnih tonov♦).

V KR ♦zvokov(n)e barve♦ se opozarja, da je ♦barva zvoka♦ slogovna figura, ki ne ustreza potrebam po natančnosti pomena tehničnega pojma, zato velja ♦zvokov(n)a barva♦ za veliko boljšo rešitev. Namesto ♦zvokov(n)a barva♦ je b. t. veliko boljši pojem kot ♦tonska barva♦, saj tonska ♦barva♦, podobno kot ♦zvokov(n)a barva♦, prav tako prikliče na misel ♦barvo♦, ki zveni. (V slovenščini ne obstaja glagol, ki bi se, po vzoru samostalnika »♦zvok♦« – »zvočiti«, lahko primerjal s samostalnikom »♦ton♦«: ne na ravni strokovne besede ali tehničnega pojma.)

GL: ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusalni nihaj, ton, val), ♦mešanica tonov♦, ♦ton♦.

PRIM: ♦zvokov(n)a barva♦ = (barva) = barva zvoka.

1 V izvirniku najdemo »Obertöne«.

= BARVA ZVOKA = ♦ZVOKOV(N)A BARVA♦

NEM: Barbarismus.

ET: Grš. barbarismós = uporaba tujega govora, napake v lastnem govoru, iz bárbaros = negrški, tuj (‹KLU›, 60).

D: »(V nasprotju s ♦primitivizmom♦) je barbarsko tisto, kar ostaja, tisto divje, tisto, kar se upira razvoju, kar nasprotuje kulturi, kar se ji upira.« (‹EIN›, 446; geslo ♦Nova glasba♦.)

KM: Ta pojem ima (tako kot ♦primitivizem♦) značilen pomen v Einsteinovem nazoru o ♦glasbi 20. stoletja♦ (gl. BLUMRÖDER 1980: 5). Delno je upravičen, če se recimo spomnimo skladbe, kot je Bartókov Allegro barbaro (1911), čeprav jo lahko – kot tudi npr. vse skladbe Stravinskega iz tega obdobja – uvrstimo tudi v ♦dinamizem♦ oz. ♦primitivizem♦. Te tri pojme lahko razumemo kot sopomenke, kljub razlikam, pri katerih vztraja D v ‹EIN›.

GL: ♦glasba 20. stoletja♦.

PRIM: ♦dinamizem♦, ♦primitivizem♦.

ANG: band; NEM: Band, Musikgruppe (Jazz oder Rock); FR: band, formation (de jazz où de rock); IT: band, banda, complesso (jazz o rock).

ET: EN band = skupina, sestav, iz lat. bandum = zastava, tudi: družba, množica, truma (‹GRJ›, I, 57).

D: »Beseda ‘band’ se uporablja za označevanje različnih tipov instrumentalnih ansamblov … V ♦jazzu♦ se pojem uporablja za vsako skupino glasbenikov, ki je večja od dveh izvajalcev (‘duo’), vendar se pogosteje uporablja za večje ansamble, za katere se uporabljajo pojmi ‘♦big band♦‘, ‘plesni band’, ‘orkester’ … V ameriških šolah se pojem ‘scenski band’¹ uporablja kot sopomenka za ♦big band♦ …« (‹GRJ›, I, 57)

KM: Pojem se uporablja tudi v ♦rocku♦ (gl. ‹HK›, 37, in ‹KN›, 31), ne samo v ♦jazzu♦.

V ‹RAN›, 76, se opozarja, da b. v IT pomeni tudi tolkalsko in pihalno ♦sekcijo♦ (D 2) v orkestru.

V ‹BASS›, I, 256, in v ‹LARE›, 110–111, se navaja ANG-pojem v smislu D ter IT- in FR-pojma »banda« oz.»bande« izven konteksta terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦. V ‹L› se pojem v smislu D ne navaja.

KR: Ustreznice v NEM, FR in IT so iz ‹BR›, 232–233, vendar je pogosteje v uporabi ANG-pojem.

[…] Obliko band lahko uporabljamo tudi v poslovenjeni obliki bend.

GL: ♦big band♦, ♦jazz♦, ♦jug band♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦steel band♦, ♦washboard, washboard band♦.

PRIM: ♦combo♦.

‹BKR›, I, 95; ‹GRI›, I,139–142; ‹GR6›, II,106–107; ‹HI›, 49; ‹P›, 27–28; ‹RIC›, I, 178–179 = »banda«; ‹RL›, 80

1 V izvirniku »stage band«.

ANG: background; NEM: Background, Hintergrund; FR: background, musique de fond; IT: background, sottofondo.

ET: ANG = ozadje.

D: »(Pojem za) ritmično-harmonsko in ritmično-melodično spremljanje solista v ♦jazzu♦, ki ga, praviloma v ♦big bandu♦ ali v manjših sestavih, izvajajo pihalci in tolkalci.« (‹HI›, 46)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT, ki se razlikujejo od izvirnika, so ponujene v ‹BR›, 232–233. Pojmu ne ustrezajo po D. V ‹L›, 49, zato so navedeni tudi prevodi, pa tudi izvirne, ANG-oblike pojma. V ‹MELZ›, I, 110, se opozarja, da se »izraz včasih uporablja tudi kot oznaka za kulisno glasbo«.

KR: V pomenu v D je pojem najbolje uporabljati v izvirni oz. v ANG-obliki.

GL: ♦jazz♦, ♦riff♦.

‹BKR›, I, 85; ‹GRJ›, I, 49–50 = »back«; ‹HK›, 35; ‹KN›, 30

ANG: autonomous music; NEM: autonome Musik; FR: musique autonome.

ET: Grš. autónomos = ki živi po lastnih zakonih, neodvisen, od autos = sam (od tu prefix auto-) in nómos = zakon, pravilo (‹KLU›, 51).

D: 1) »Pojem, ki ga je uvedel lannis Xenakis, da bi z njim označil vrsto notranjega konflikta, ki obstaja v delu med njegovo tiskano formo in aktualno realizacijo v ♦zvoku♦ …« (‹FR›,7)

2) »Xenakisov pojem za glasbo, ki ne ­potrebuje ‘strategije’ ali ‘igre’ v izvedbi. V avtonomno glasbo sodi vsa tradicionalna glasba in vsa nedeterminirana glasba, ki ne izhaja iz konflikta v skupini (nasproten pojem je ♦heteronomna glasba♦).« (‹CPl›, 237)

KM: V XENAKIS 1981²: 137–138, Xenakis pojasnjuje ta pojem takole: »Skladatelj utrjuje shemo, ki ji morajo dirigent in izvajalci bolj ali manj strogo slediti. Vse do zadnje podrobnosti … je zapisano v partituri. Tudi če avtor dopušča manjšo ali večjo ♦improvizacijo♦ dirigentu, izvajalcem, stroju ali vse trem naenkrat, odvijanje razprave o ♦zvoku♦ se nadaljuje brez povratne ♦zanke♦¹. Partitura – model, ki je dan ne ustvarja nikakršnega konflikta, razen tistega v smislu ‘dobre’ tehnične izvedbe in ‘glasbene ekspresije’, ki jo je želel ali sugeriral avtor partiture. To nasprotje med realizacijo v ♦zvoku♦ in simbolno shemo, ki ji služi za nosilko – nasprotje med dirigentom, izvajalcem in strojem, ki igra vlogo primerjalnega sistema in analognih konektorjev v nasprotju z ukalupljenimi sistemi – bi lahko imenovali interni konflikt. Na splošno bi lahko konstatirali, da je narava nasprotij … interna v vseh delih, ki so do sedaj napisana. Napetosti so zaprte v partituri, celo takrat – kot že nekaj časa –, ko se uporabljajo stohastični procesi, malo ali sploh nedefinirani. Ta tradicionalni razred internega konflikta se lahko označi kot avtonomna glasba.« Pojem se pojavlja tudi v pomenih, ki se razlikujejo od tistega v D (v glasbeno – estetskem smislu, kot glasbeno-sociološka kategorija, kot nasprotje programski glasbi, kot nasprotje funkcionalni glasbi itd. (gl. ‹BKR›, 1,72–73; MASSOW 1993). Vendar se zdi pomen v D veliko bolj tipičen za ♦glasbo 20. stoletja♦, zato se drugi pomeni tukaj ne navajajo.

GL: ♦heteronomna glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.

1 V izvirniku najdemo »boucle de retour«. V ANG-prevodu XENAKIS 19812 (Formalized Music. Thought and Mathematics In Composition. 1971. Bloomington-Ldn: Indiana University Press. 110) se nahaja »Ioops« (= ‘zanke’« – v množini!). Pomen »boucle de retour« je v tem kontekstu zagotovo sopomenka za ♦povratno zvezo♦ (= »♦feed-back♦«), v FR kot »rétroaction« (»boucle de retour« v ‹TLF› ne obstaja!).