Mesec: februar 2017

ANG: bluegrass (music); NEM: bluegrass (music); FR: bluegrass (music); IT: bluegrass (music).

ET: ANG (tj. ameriško) bluegrass = modra trava, posebno v Kentuckyju (‹OAD›, 89); v Kentuckyju se je rodil Bill Monroe, začetnik b., ustanovitelj skupine Blue Grass Boys (gl. D).

D: »(Naziv za) stil v ♦country and westernu♦, ki se je pojavil v štiridesetih letih … prek Billa Monroea in njegovih Blue Grass Boysov. Pojem se nanaša na Monroejevo domovino

Kentucky (Blue Grass State). Slog se je oblikoval iz angloameriške tradicije belih glasbenikov iz ruralnih predelov gorovja Appalachian, ki je na začetku želel ohraniti lastno tradicijo pred vse večjo komercializacijo tistega, kar se je na splošno imenovalo ♦hillbilly♦. Sam Monroe je sicer priznal vpliv črnskih glasbenikov. Za bluegrass je značilno, da ga izvaja ‘string ♦band♦‘, ki je sestavljen iz kombinacije neelektričnih glasbil, kot so violina, mandolina, kitara, banjo s petimi strunami in kontrabas. Nekateri ali kar vsi instrumentalisti tudi pojejo … Značilni so instrumentalni slogi Earla Scruggsa na banju, Lastra Flatta na kitari in Monroea na mandolini.« (‹RAN›, 98)

GL: ♦break♦ (D 2), ♦country (music), country glasba♦, ♦hillbilly (music), hillbilly jazz♦, ♦country and western (music)♦, ♦rock, rock glasba♦.

‹BASS›, I, 366 = gl. tudi ♦country and western (music) ♦; ‹GR6›, II, 812; ‹HK›, 59–60; ‹KN›, 40–41

ANG: block; NEM: Block; FR: bloc.

ET: StaroFR bloc = kos lesa, iz NEM Blok (‹DE›, 100; ‹DUD›, 88).

D: »(Naziv za) del glasbe, ki predstavlja zaključeno celoto in ne vodi v nobeno drugo. Skladanje z bloki je bilo povsem v nasprotju s simfonično tradicijo 19. stoletja, prisotno je pri Stravinskem in Messiaenu.« (‹GR›, 35). V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je blok, za razliko od ♦sekcije♦, »razviden izključno zaradi svoje ločljivosti (iz celote) na podlagi slušne zaznave.« (‹GL›, 175 – zaznamek A. II/22).

KM: V ‹CH›, 295, se kot sopomenka ♦agregata♦ navaja »zvočni blok« (= »bloc sonore«). Prim. KM

D 1 ♦agregata♦ opozarja, kako takšni pojmi zaradi svojega metaforične opisnosti izgubljajo tehnični oz. strokovni pomen.

PRIM: ♦sekcija♦ (D 1).

ANG: block chords; NEM: block chords, Blockakkorde; FR: block chords; IT: block chords.

ET: ANG block = ♦blok♦; chords = ♦akordi♦.

D: »Naziv za ustaljen način igranja klavirja v ♦jazzu♦, pri katerem se sočasno, z obema rokama, udarjajo ♦akordi♦ z istimi intervalnimi razmerji po celotni klaviaturi, najpogosteje v sekundnih pomikih. Kot sredstvo za oblikovanje ♦zvoka♦ se block chords uporabljajo v ♦aranžmajih♦ za ♦big bande♦.« (‹HI›, 66–67)

KM: V ‹BASS›, I, 365, in v ‹RIC›, I, 275, je navedeno, da je pojem prvi začel uporabljati Milton Bucker in da se je uporaba razširila v ♦modern jazz♦. V ‹RAN›, 98, najdemo pojem »block chords harmony«, ki nima nikakršne zveze s pomenom b. c. v D.

KR: Slovenski prevod pojma (kot »blokovski« ♦akord♦ ali ♦akord♦ v ♦bloku♦) je treba uporabljati skrajno previdno, čeprav ni potrebno, ker je izvirnik povsem jasen tehnični pojem v ♦jazzu♦. »Block« v b. c. tudi ni povezan z ♦blokom♦ kot delom oblike v skladbi, ki se razlikuje od ♦sekcije♦.

GL: ♦akord♦, ♦aranžma♦, ♦big band♦, ♦jazz♦, ♦modern jazz♦.

‹GRJ›, I, 119; ‹LARE›, 165

(ANG: bitonality; NEM: Bitonalität; FR: bitonalité; IT: bitonalità.)

ET: Iz pridevniške oblike samostalnika ♦bitonaliteta♦, pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv, vendar netočen, za lastnost, odliko, značilnost ♦bitonalitete♦.

KM: KM za ♦tonaliteto♦ opozarja za tbotbo besed s pripono -ost.

KR: Uporaba pripone »-ost« v ♦bitonalitetnosti♦ je priporočljiva, medtem ko so vsi iz b. izpeljani pojmi nepriporočljivi zaradi problematične pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«) .

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦bitonaliteta♦, ♦bitonalitetnost♦, ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

‹P›, 33

ET: ♦Bitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, značilnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za lastnost, značilnost, odliko ♦bitonalitete♦.

KM: V KM za ♦tonalitetnost♦ se opozarja na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Pojem je priporočljivo uporabljati v njegovem specifičnem pomenu v povezavi z ♦bitonaliteto♦, kot je navedeno v D.

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦bitonaliteta♦, (♦bitonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ANG: bitonality; NEM: Bitonalität; FR: bitonalité; IT: bitonalità.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); ♦tonaliteta♦.

D: »(Naziv za) sočasno uporabo dveh različnih ♦tonalitet♦, npr. b-mola v levi roki in fis-mola v desni roki (v Sarkazmih Prokofjeva), oz. C-dura nasproti Fis-dura (v Petruški Stravinskega):

(Bitonaliteto) uporablja veliko število skladateljev v 20. stoletju v iskanju novih tonskih efektov. O b. pogosto govorimo kot o ♦politonaliteti♦, čeprav se redko sočasno uporablja več kot dve ♦tonaliteti♦. (‹APE›, 32–33)

KM: V D se v izvirni ANG-obliki navaja izraz »tonal effects«, ki je tukaj preveden kot »tonski efekti«. Vendar v ANG pridevnik »tonal« ne izvira iz samostalnika »tonality«, ampak iz samostalnika »tone« = »♦ton♦«. »Tonal effects« bi se prav tako lahko prevedlo kot »zvočni efekt«, vendar bi s tem zanemarili razliko med ♦tonom♦, ♦zvokom♦ in ♦šumom♦, ki v tem kontekstu niso tako pomembni (»tonski« in »zvočni efekt« sta pravzaprav sopomenki). Pomembno je opozoriti, da se b. v praksi izenačuje s ♦politonaliteto♦ (ker se redko uporablja več kot dve ♦tonaliteti♦ sočasno). ♦Politonaliteta♦ je torej nadpomenka.

GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta♦, ♦atonikalitetnost♦, ♦atonikalnost♦, ♦biakord♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦svobodna atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

‹BASS›, I, 352; ‹FR›, 10; ‹GR6›, II, 747; ‹HO›, 112 = gl. tudi ♦politonaliteta♦; ‹JON›, 35–36; ‹L›, 69; ‹MI›, I, 413; ‹P›, 33; ‹RAN›, 97 = sopomenka s ♦politonaliteto♦; ‹RIC›, I, 265–266; ‹SLON›, 1432

ANG: birotron; NEM: Birotron.

ET: Po konstruktorju Daveu Birou; -tron iz ANG electronic.

D: Naziv za ♦melotron♦, ki namesto ♦neskončnega traku♦ uporablja kasete.

GL: ♦elektronski glasbeni istrumenti♦

PRIM: ♦melotron♦ = ♦novatron♦.

‹EN›, 28 = gl. tudi ♦melotron♦; ‹GRI›, I, 233

ANG: Bio Music, Bio-Music.

ET: Grš. bíos = življenje (‹KLU›, 87).

D: »Naziv, ki ga je uvedel ORCUS Research, da bi z njim označil preučevanje uporabe elektronskih sistemov, ki preizkušajo psihološko/fiziološko stanje, ki se spodbuja z avditivnimi in vizualnimi stimulansi. ♦Neskončni trak♦ za ♦povratno zvezo♦¹ naj bi se uporabljal za preučevanje človeškega organizma, ki organizira čutne dražljaje v ♦realnem času♦. Pri ­preučevanju se merijo refleksi na koži, spodbujeni z galvanskim tokom, krvni tlak in dihanje, z elektrokardiogrami, elektroencefalogrami in elektromilogrami.« (‹FR›, 9)

KM: Pojem je utemeljil in pojasnil ameriški skladatej in teoretik Manford Eaton, ki v EATON 1971: 28 b. g. pojasnjuje kot »razred elektronskih sistemov, ki uporablja biološke potenciale ♦neskončnega traku♦ s ♦povratno zvezo♦¹, da bi se vzbudila močna, predvidljiva, ponovljiva fiziološka/psihološka stanja, ki bi se lahko elegantno nadzorovala v ♦realnem času♦. Tipi stanj, ki se lahko programirajo, so: kemična stanja (pod vplivom drog), medtem ko se halucinogene sile elektronskih senzornih sistemov ♦povratne zveze♦ lahko nadzorujejo in vodijo z natančnostjo, ki je povsem nemogoča pri kemijskih metodah.«

KR: Pisanje z vezajem je normirano v ANG, medtem ko ni nobenega razloga za ločevanje predpone od osnove. V EATON 1971 v naslovu najdemo »Bio Music«, torej brez vezaja. V samem besedilu se pojem vedno piše z vezajem. Čeprav je pojem nastal v okviru raziskovanj interdisciplinarne skupine ORCUS Research, ima določen pomen tudi v neposrednih skladateljskih interesih, npr. v Zeleni glasbi Johna Liftona (gl. SEDAK 1977: nepag.) in v Music for Solo Performer Alvina Luciera, v kateri se kot osnovna zgradba uporablja možgansko valovanje izvajalca, ki se vpeljujejo v elektronski sistem in se, po obdelavi, prek zvočnika predstavijo poslušalcem (gl. VUKOVOJAC 1989: 17–19).

GL: ♦neskončni trak♦ = (tape loop), ♦izvedba v realnem času♦, ♦povratna zveza♦ = (feedback), ♦realni čas♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live-electronics). LUENING 1975: 21

1 V izvirniku najdemo »feedback loops«.

ANG: big band; NEM: big band, groβe Musikgruppe; FR: big band, grande formation; IT: big band, grande complesso.

ET: ANG big = velik; ♦band♦.

D: »V ♦jazzu♦ navadno naziv za tip velikega orkestra, značilnega za obdobje ♦swinga♦ (1935–45). Medtem ko je mali sestav (♦combo♦) ustrezal linearnemu, polifonemu načinu muziciranja, je big band nastal v obdobju, ko je ♦jazz♦ glasba postajala vse bolj harmonično koncipirana. Sestavljena je iz skupine ritmičnih¹ instrumentov (bobni, kontrabas, kitara, klavir) in skupine melodičnih instrumetov (trobente, tromboni in saksofoni).« ‹MELZ›, I, 197)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT se razlikujejo od izvirnika iz ‹BR›, 234–235. V uporabi je ANG-izvirnik, kot lahko vidimo tudi v ‹L›, 67–68, kjer je naveden samo ta.

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. b. zapisuje kot big-band (gl. D). To je edini primer za takšno pisanje besed, ki je precej neupravičeno, saj je »big« navaden pridevnik pred samostalnikom »band«. (Včasih se v ANG-pojmih dva samostalnika lahko povežeta z vezajem, če je prvi samostalnik v funkciji pridevnika.)

B. b. je nepotrebno prevajati […], saj s tem izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besedne zveze.

GL: ♦block chords♦, ♦jazz♦, ♦progressive jazz♦, ♦swing♦.

PRIM: ♦band♦, ♦combo♦, ♦jugband♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦steel band♦, ♦washboard, washboard band♦.

‹BASS›, I, 256, 348; ‹BKR›, 1,143; ‹FR›, 9; ‹GRJ›, I, 108; ‹HI›, 63; ‹HK›, 51–52; ‹KN›, 35; ‹RAN›, 95; ‹RL›, 111

1 Ustrezneje bi bilo »ritemskih«. Gl. KR ♦ritma♦.

ANG: bichord.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); ♦akord♦.

D: »(Naziv za) ♦vertikalno zvočnost♦, ki nastane s sočasnim zvenenjem dveh akordnih ♦struktur♦, ki se jih da identificirati (to sta trozvoka ali septakorda) … Naslednji primer je biakord trozvoka F-dura i H-dura:«

(‹FR›, 9)

KM: V ‹JON›, 34, se nahaja samo neobičajen ANG-pojem »bichordality«, ki je pojasnjen v D: »pojem opisuje glasbo, ki uporablja ‘superponirane [ali združene] ♦akorde♦ iz iste (sedemtonske) ♦lestvice♦ brez sočasnega vpletanja dveh ♦tonalitet♦‘«:

(Citat je primer iz JONES 1963: 118, 120.)

KR: V ‹BR›, 112–113, so navedeni NEM »Doppelgriff«, FR »à doubles cordes« in IT »bicordo« kot ustreznice za ANG-pojem, ki je popolnoma napačen. Dobesedni prevod ANG-pojma (»bikord«) je nemogoč, saj je »chord« v ANG ♦akord♦. Pravilna oblika je oblika z dvema predponama (bi-, a-).

D zmedeno definira pojem, saj se po njej zdi, da je v identifikaciji akordnih ♦struktur♦ pomembna oblika sodelujočih ♦akordov♦ in ne tonalitetni kontekst, kateremu pripadajo. Po tem je primer D zavajajoč, saj govori o isti vrsti ♦akorda♦, o trozvoku oz. kvintakordu, zato po tem niti ne bi bil b., če se v njem ne nahaja osnova dveh različnih tonalitetnih kontekstov, F-dura in H-dura. Kot lahko vidimo iz primera v KM, različni tonalitetni konteksti v b. niso osnova za različne ♦tonalitete♦, ker morajo izhajati iz iste ♦lestvice♦ oz. iz iste ♦tonalitete♦. Če bi imeli ♦vertikalno zvočnost♦, katere ♦struktura♦ izhaja iz dveh ♦tonalitet♦, kar očitno ne, potem bi b. ustrezal ♦bitonaliteti♦ po ♦sestavi♦ glasbenega gradiva. Pa tudi tedaj bi ga bilo težko razlikovati od ♦poliakorda♦ (ki ima kot ♦protiakord♦ in ♦poliharmonija♦ poseben pomen v skladateljski teoriji H. Cowella, v kateri se b. ne pojavlja), tako kot je razlikovanje med ♦bitonaliteto♦ in ♦politonaliteto♦ samo teoretično (gl. KM ♦bitonaliteta in KR ♦politonaliteta♦).

Očitno je, da ni nobenega tehtega razloga za uporabo tega pojma.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦protoakord♦, ♦vertikalna zvočnost♦, ♦zvočnost♦ (D 2).

PRIM: ♦bitonaliteta♦, ♦poliakord♦.