ANG: musique concrète, concrete music; NEM: musique concrète, konkrete Musik; FR: musique concrète; IT: musique concrète, musica concreta.
ET: Lat. concretus = (dobesedno) zraščen, zgoščen, od concrescere = zrasti skupaj, zgostiti se, od cum = skupaj, z, in crescere = rasti (‹KLU›, 395, 398).
D: 1) »(Naziv za) posebno tehniko skladanja, ki jo je poimenoval njen začetnik Pierre Schaeffer. Konkoretna glasba izhaja iz konkretnega, eksperimentalno realiziranega gradiva, medtem ko se glasba drugače koncipira abstraktno, zapisuje s simboličnimi notami in konkretizira šele z glasbili. Konkretna glasba se je rodila iz želje po tem, da se izrazna sredstva razširijo kolikor je mogoče zunaj tonskih meja, utrjenih v tradicionalni glasbi, ter predstavlja eno izmed zadnjih sorodnih prizadevanj, ki so se pojavila v toku stoletja. Za njen začetek imamo delo Études aux chemins de fer, aux Touriquets, aux Casseroles, ki ga je leta 1948 realiziral P. Schaeffer, po tem ko se je daljši čas ukvarjal z raziskovanjem ♦šumov♦ in je prišel do zamisli, da posnete ♦zvoke♦ uporabi po ♦sistemu♦ ♦montaže♦ na gramofonskem krožniku. Od prvih glasbenih ♦kolažev♦ je Schaeffer s pomočjo svojih sodelavcev prešel na nadaljnje eksperimentiranje in realizacijo s pomočjo magnetofona in ostalih elektroakustičnih naprav, med katerimi se na prvem mestu ♦fonogen♦, ki omogoča tako kromatično kot tudi kontinuirano (glissando) transpozicijo ♦zvočnega objekta♦; ♦morfofon♦ in nekateri drugi aparati prav tako izpopolnjujejo tehnični postopek, iz katerega izhaja estetski izraz. Središče eksperimentiranja in raziskovanja se nahaja v laboratoriju Francoske radio – difuzije in televizije v Parizu, kjer je delovala Groupe de Recherche de musique concrète. Pod vodstvom P. Schaefferja so v njej delali Pierre Henry, Jacques Poullin, Michel Philippot, Bernard Collin, Philippe Arthuys in drugi. Po intermezzu, ko so ob asistenci članov skupine konkretno glasbo pisalo tudi nekateri ‘zunanji’ skladatelji (D. Milhaud, K. Stockhausen, H. Sauguet, O. Messiaen, P. Boulez, H. Scherchen), je Schaeffer leta 1958 ustanovil Groupe de Recherches Musicales, katere člani so bili Ivo Malec, Roman Haubenstock-Ramati, Michel Philippot, Yannis Xenakis, Luc Ferrari, François-Bernard Mâche in drugi. Njihov cilj ni bil samo skladanje, temveč tudi temeljito in sistematično raziskovanje in odkrivanje znanstvenih metod na področju, ki povezuje glasbo in akustiko.« (‹MELZ›, II, 359).
2) »♦Eksperimenti♦, ki jih je P. Schaeffer delal s ♦šumi♦, so ga leta 1948 pripeljali do ideje, da spreminja ♦zvoke♦, posnete na gramofonsko ploščo ali na magnetofonski trak. To je bilo izhodišče prvih ♦eksperimentov♦ s konkretno glasbo. Če tradicionalna glasba uporablja ♦zvoke♦ … glasbil, ♦elektronska glasba♦ pa izključno električno1 pridobljene ♦zvoke♦, potem konkretna glasba črpa svojo zgradbo iz vseh področij slišnega: iz evropskih in (izvenevropskih) glasbil, iz izvenglasbenega izvira ♦zvoka♦, iz naravnih ♦zvokov♦, iz električno proizvedenih ♦šumov♦ ali ♦zvokov♦. Po snemanju na ploščo ali trak se zbirajo fragmenti ♦zvoka♦ in z aparati (npr. s ♦fonogenom♦) se ponovno združujejo in mešajo. Konkretna glasba izhaja iz predpostavke, da je glasbena vrednost prvin in tako pridobljenih sestavljenih ♦zvokov♦ povsem neodvisna od njihovega porekla in da je povezana izključno z merili slišne zaznave. Pomembno je, da od teh meril trije ♦parametri♦ (♦višina♦, ♦intenziteta♦ in ♦trajanje♦), ki jih je ♦elektronska♦ glasba porinila v prvi plan, lahko zaznamujejo le omejeno število ♦zvokov♦, za razliko od stvarnega obilja ‘concret sonore’ glede ♦barve♦, ♦gostote♦, ♦dinamike♦ in drugih lastnosti … Konkretna glasba je naletela na odziv, pa tudi na odpor po celem svetu. ♦Music for tape♦ W. Ussachevskega in ♦eksperimenti♦ J. Cagea (♦preparirani♦) so izhajali iz podobnih predpostavk, Honeger, Milhaud, Messiaen, Sauguet, Scherchen in Varèse pa so naredili vse, da bi se približali konkretni glasbi, leta 1953 se je Boulez od nje spet oddalji. Kljub različnim usmeritvam (po metodi in duhovni nastrojenosti) v ♦eksperimentalni glasbi♦ je konkretna glasba začela dobivati mednaroden vpliv … Čeprav je Répertoire international des studios et des oeuvres (ki ga je priredila Schaefferjeva Groupe de recherches musicales) pokazal postopno približevanje različnih vrst ♦eksperimentalne glasbe♦, je pariška skupina ohranila svojo posebnost. Načela dela v njej bi lahko opisali takole: če je že glasba tukaj zato, da bi jo poslušali, potem mora tudi ♦eksperimentalna glasba♦ ostati konkretna v smislu, da se raziskovanja lastnosti ♦zvoka♦ ne morejo zadovoljiti s tistim, kar se predstavlja v zapisu ali kot akustični ♦parameter♦. Med raznimi ‘♦zvočnimi objekti♦‘, ki so nastali na različne načine, skladatelj izbira gradivo, ki se mu kot skupek ‘♦glasbenih objektov♦‘ zdi primerno v smislu dela kakega glasbenega jezika. Tudi električno proizvedeni ♦zvok♦ ♦elektronske glasbe♦ sodi v to zgradbo. Zaradi pomanjkljive živosti ne more … nadomestiti običajne (zgradbe). Preučevanje objektov in njihovih odnosov je predpogoj za univerzalno raziskovanje ♦struktur♦ različnih glasbenih jezikov.« (‹HU›, 618–619)
KM: Avtor D 1 je Ivo Malec, avtor D 2 pa je Pierre Schaeffer.
V D 1 se ♦elektronska glasba♦ sploh en omenja, v D 2 je stalno prisotna tekmovalnost med konkretno glasbo in ‘elektronsko glasbo♦, seveda s stalno prikrito kritiko ♦elektronske glasbe♦. Ta razlika je zelo pomembna v zgodovini pojma, opozoriti je treba na naslednje:
a) Sam Schaeffer je vedno skušal konkretno glasbo razlikovati od ♦elektronske glasbe♦. Kakor se vidi v D 2., jo pogosto zamenjuje z ♦eksperimentalno glasbo♦. V SCHAEFFER 1966: 25 je jasno, kaj se s tem misli: »Najpomembnejša t. i. elektronska dela, Beriov Omaggio a Joyce in Stockhausenov Spev mladeniča se obračata k vsem izvirom ♦zvoka♦ in sprožata dve sprostitvi: ena je v postopku druga pa v estetiki, ki iz nje izhaja. Ni pomembno, da pojem ‘♦elektronska♦‘ ostaja vezan za tako glasbo, ki je pravzaprav ♦elektroakustična♦. Jaz bi preferiral pojem ‘♦eksperimentalna♦‘ zato ker tisti, ki z magnetofonom povezuje instrumentalne in vokalne ♦zvoke♦ ter tiste, ki prihajajo iz elektronskih ♦generatorjev♦, ne more zanikati, da z njimi eksperimentira.« Ta nadomestek za ♦elektronsko glasbo♦ je seveda treba uporabljati previdno, kakor opozarja KR ♦eksperimenta, eksperimentalne glasbe♦.
b) Schaefferjevi nasledniki, tukaj gre za O. Messiaena, so tudi sami iskali nove pojme ki bi čim boljše pokazali razliko med konkretno glasbo in ♦elektronsko glasbo♦. Tako se npr. leta v MESSEIAEN 1959: 5 skuša konkretno glasbo nadomestiti z »glasbenimi raziskavami«: »Stara ‘konkretna glasba’ se zdaj imenuje ‘glasbene raziskave’. Ta manj natančen in obsežnejši pojem opozarja na spremembo … v še bolj metodični organizaciji dela, v notaciji partiture, v manjši vlogi ♦naključja♦.« Iz konca D 1 in 2 se prav tako vidi, da sam Schaeffer konkretno glasbo nujno povezuje z raziskovanjem.
c) V EIMERT 1966: 280 leta 1966 z določenim triumfom zavrača konkretno glasbo kot »zgodovinski pojem, ki se ga ne da več uporabiti za današnjo produkcijo.« Kakor se vidi v D 1 in 2, to ne drži.
d) Pojem se skuša zamenjati z ♦elektroakustično glasbo♦, v D in KR ♦elektroakustične glasbe♦ pa se opozarja na nenatančnost tega pojma.
e) Eden od specifičnih pojmov, ki se prav tako povezujejo s konkretno glasbo, je tudi ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, je pa ta pojem nepriljubljen in preveč ezoteričen.
O drugih prizadevanjih po uvrščanju konkretne glasbe v ♦elektronsko glasbo♦ kot splošni pojem gl. D 12 in KR – t. 1 ♦elektronske glasbe♦.
KR: »Električno« v zvezi z ♦elektonsko glasbo♦ v D 2 bi bilo treba zamenjati z »elektronskim« (gl. KM ♦električnih glasbenih instrumentov♦, ♦elektroakustičnih glasbenih instrumentov♦ in ♦elektronskih glasbenih instrumentov, kjer se opozarja na razliko med »električnim« in »elektronskim« po ‹EH›, 74).
Kakor se vidi v D 1, se je pri nas uveljavil prevod FR-pojma, čeprav se v večini strokovne litetature v tujih jezikih, ki je tukaj konsultirana, pojem skoraj redno pojavlja v izvirni FR-obliki, seveda ne brez razloga: dobesedni pomen pojma zlahka omogoča prenašanje v pomenski kontekst, v katerem ima lahko z njim le posredno povezavo (gl. nor. D in KR ♦strojne glasbe♦).
V bolj poglobljenih znanstvenih in strokovnih besedilih se zato priporoča namesto konkoretne glasbe uporaba izvirnega FR pojma, še posebej, če se – kot z ♦elektronische Musik♦ (gl. KM ♦elektronische Musik♦ in KR ♦elektronske glasbe♦) – želi poudariti razliko med kölnsko in pariško orientacijo v začetku petdesetih let.
GL: ♦eksperiment♦,♦eksperimentalna glasba♦ (D 3), ♦fonogen♦, ♦glasbeni objekt♦ = (objet musical), ♦kolaž, kolažna tehnika skladanja♦ = (collage), ♦morfofon♦, ♦music for tape, tape music♦, ♦organizirani zvok♦, ♦studio za elektronsko glasbo♦ = (♦studio za elektronsko glazbo♦) = (♦elektronski studio♦) , ♦zvokovni objekt♦ = (objet sonore) = (zvočni objekt).
USP: ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektroakustična glasba♦, ♦elektrofonska glasba♦, ♦elektronska glasba♦ = (♦elektronska glasba♦), ♦glasba za trak♦ = ♦(music for tape, tape music)♦, (♦musique concrète♦), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 u D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦sintetična glasba♦.
‹APE›, 67 = »»concrète music« (gl. tudi ♦glasbo 20. stoletja♦); ‹BASS›, II, 126–127 = »musica concreta«; ‹BKR›, V, 191 = »musique concrète«; ‹BKR›, V, 77 = »musique concrète«; ‹BOSS›, 33–36; ‹CH›, 296; ‹CP1›, 241 = »musique concrète«;‹CP2›, 342 = »musique concrète«; (EH), 171 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrète«; ‹FR›, 55–56 = »musique concrète«; ‹GR›, 126 = »musique concrète«; ‹GR6›, VI, 107 = »musique concrète«; ‹HI›, 247 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrète«); ‹HK›, 256 = »musique concrète«; ‹HO›, 241; ‹HV›, 23–27 = »musique concrète«; ‹IM›, 260 = »musique concrète«; ‹JON›, 178–180 = »musique concrète«; ‹KN›, 141 = »musique concrète«; ‹LARE›, 372–375; ‹M›, 549 = »musique concrète«; ‹MI›, I, 576–578; ‹P›, 145; ‹RAN›, 192 = »concrète music« (gl. tudi ‘elektroakustično glasbo’ kjer se, npr. na str. 280, navaja »musique concrète«); ‹RIC›, I, 518–519 = »musica concreta«; ‹SLON›, 1469 = »musique concrète«; ‹V›, 147 = »concrete music« (gl. tudi »musique concrète« ).
1 V izvirniku je »elektrisch«. Gl. KR.
