BIG BAND

ANG: big band; NEM: big band, groβe Musikgruppe; FR: big band, grande formation; IT: big band, grande complesso.

ET: ANG big = velik; band.

D: »V jazzu navadno naziv za tip velikega orkestra, značilnega za obdobje swinga (1935–45). Medtem ko je mali sestav (combo) ustrezal linearnemu, polifonemu načinu muziciranja, je big band nastal v obdobju, ko je jazz glasba postajala vse bolj harmonično koncipirana. Sestavljena je iz skupine ritmičnih1 instrumentov (bobni, kontrabas, kitara, klavir) in skupine melodičnih instrumetov (trobente, tromboni in saksofoni).« ‹MELZ›, I, 197)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT se razlikujejo od izvirnika iz ‹BR›, 234–235. V uporabi je ANG-izvirnik, kot lahko vidimo tudi v ‹L›, 67–68, kjer je naveden samo ta.

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. b. zapisuje kot big-band (gl. D). To je edini primer za takšno pisanje besed, ki je precej neupravičeno, saj je »big« navaden pridevnik pred samostalnikom »band«. (Včasih se v ANG-pojmih dva samostalnika lahko povežeta z vezajem, če je prvi samostalnik v funkciji pridevnika.)

B. b. je nepotrebno prevajati […], saj s tem izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besedne zveze.

GL: block chords, jazz, progressive jazz, swing.

PRIM: band, combo, jugband, skiffle, skiffle band, skiffle group, steel band, washboard, washboard band.

‹BASS›, I, 256, 348; ‹BKR›, 1,143; ‹FR›, 9; ‹GRJ›, I, 108; ‹HI›, 63; ‹HK›, 51–52; ‹KN›, 35; ‹RAN›, 95; ‹RL›, 111

1 Ustrezneje bi bilo »ritemskih«. Gl. KR ritma.

BIAKORD

ANG: bichord.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); akord.

D: »(Naziv za) vertikalno zvočnost, ki nastane s sočasnim zvenenjem dveh akordnih struktur, ki se jih da identificirati (to sta trozvoka ali septakorda) … Naslednji primer je biakord trozvoka F-dura i H-dura:«

(‹FR›, 9)

KM: V ‹JON›, 34, se nahaja samo neobičajen ANG-pojem »bichordality«, ki je pojasnjen v D: »pojem opisuje glasbo, ki uporablja ‘superponirane [ali združene] akorde iz iste (sedemtonske) lestvice brez sočasnega vpletanja dveh tonalitet‘«:

(Citat je primer iz JONES 1963: 118, 120.)

KR: V ‹BR›, 112–113, so navedeni NEM »Doppelgriff«, FR »à doubles cordes« in IT »bicordo« kot ustreznice za ANG-pojem, ki je popolnoma napačen. Dobesedni prevod ANG-pojma (»bikord«) je nemogoč, saj je »chord« v ANG akord. Pravilna oblika je oblika z dvema predponama (bi-, a-).

D zmedeno definira pojem, saj se po njej zdi, da je v identifikaciji akordnih struktur pomembna oblika sodelujočih akordov in ne tonalitetni kontekst, kateremu pripadajo. Po tem je primer D zavajajoč, saj govori o isti vrsti akorda, o trozvoku oz. kvintakordu, zato po tem niti ne bi bil b., če se v njem ne nahaja osnova dveh različnih tonalitetnih kontekstov, F-dura in H-dura. Kot lahko vidimo iz primera v KM, različni tonalitetni konteksti v b. niso osnova za različne tonalitete, ker morajo izhajati iz iste lestvice oz. iz iste tonalitete. Če bi imeli vertikalno zvočnost, katere struktura izhaja iz dveh tonalitet, kar očitno ne, potem bi b. ustrezal bitonaliteti po sestavi glasbenega gradiva. Pa tudi tedaj bi ga bilo težko razlikovati od poliakorda (ki ima kot protiakord in poliharmonija poseben pomen v skladateljski teoriji H. Cowella, v kateri se b. ne pojavlja), tako kot je razlikovanje med bitonaliteto in politonaliteto samo teoretično (gl. KM bitonaliteta in KR politonaliteta).

Očitno je, da ni nobenega tehtega razloga za uporabo tega pojma.

GL: agregat (D 1), akord, protoakord, vertikalna zvočnost, zvočnost (D 2).

PRIM: bitonaliteta, poliakord.

BELI ŠUM

ANG: blank noise, white noise, white sound (redkeje), white tone (redkeje); NEM: weiβes Rauschen; FR: bruit blanc, son blanc, frange; IT: rumore bianco, rumore puro, suono bianco.

D: »Po analogiji s pojmom iz optike bela svetloba, ki vsebuje vse barve v spektru, o belem šumu govorimo, ko so vse frekvence enakomerno razporejene po vsem slušnem frekvenčnem področju in ko so njihove amplitude (statistično gledano) enakih velikosti … (Beli šum proizvaja generator belega šuma). Če se s filtrom zaduši določeno frekvenčno področje, dobimo obarvani šum.« (‹EN›, 187–188)

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. š. označuje kot posledica »sočasnega zvenenja … vseh sinusnih nihajev (frekvenc). V KR sinusni nihaj, ton, val opozarja na različne oblike pridevnika, vključno s to tukaj, ki se nanašajo na sinusoido. (Pridevnik »sinusoidalni« je nepotreben internacionalizem, ki ga je bolje zamenjati s »sinusni«.)

GL: generator belega šuma, pas šuma, šum.

PRIM: črni zvok, obarvani šum, modri šum, rožnati šum.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 345; ‹BOSS›, 26; ‹CH›, 295; ‹EH›, 386–387; ‹FR›, 101; ‹GUI›, 149; ‹HO›, 122; ‹HU›, 80; ‹JON›, 353; ‹KS›, 115; ‹L›, 464; ‹P›, 32; ‹POU›, 205–207; ‹RAN›, 933; ‹RIC›, I, 124; ‹SLON›, 1501

BEGUINE

ANG: beguine; NEM: Beguine, Béguine (‹RL›, 95›); FR: beguine; IT: beguine.

ET: FR béguin (brez -e!) = ljubezen; v zapisu z -e ni najden noben pomen v smislu D. Lahko, da je osnova pojma dejansko béguin (brez -e), vendar z zapisom, ki je bil ustvarjen tam, kjer je b. nastal (gl. D).

D: »(Naziv za) črnski ples z Martinika in Santa Lucie. Béguine, ki je v tridesetih letih postal znan po Evropi, je vrsta rumbe, ki se izvaja v umirjenem ali hitrem tempu v 2/4, 4/4 ali 2/2 taktu z naslednjo ritmično shemo:«

4/4 (ali 2/2)

(‹RL›, 95)

KM: V ‹HI›, 61, je omenjeno, da b., poleg elementov rumbe vsebuje tudi elemente tanga, medtem ko se v ‹RAN›, 86, ritem b. primerja z ritmom bolera.

KR: V izvirni FR-obliki se beseda piše z naglasom (»béguine«). Ta izvirni zapis se ne upošteva dosledno v vseh navedenih virih (npr. v ‹BASS›, I, 296; ‹HI›, 61; ‹KL›, 158; ‹MELZ›, I, 165; ‹RIC›, I, 218), kar je najbrž posledica internacionalizacije pojma. Tudi v slovenščini ni treba vztrajati pri izvirnem FR-zapisu, še posebej zato, ker se v avtoritativnih FR-slovarjih (npr. v ‹TLF›) ta pomen pojma sploh ne omenja.

GL: popularna glasba, rumba, tango, zabavna glasba.

‹L›, 64

BEBOP = ♦BOP♦ = ♦REBOP♦

ANG: be-bop, bebop; NEM: be-bop, Bebop, Jazzstil; FR: be-bop, bebop, style de jazz; IT: be-bop, bebop, stile di jazz.

ET: Iz brezpomenskih zlogov »be-bop«, ki naj bi jih, domnevno, iznašel D. Gillespie (‹RL›, 92).

D: »(Pojem za) slog v jazzu, ki je cvetel med letoma 1944 in 1958. S poudarkom na improvizaciji. Značilno za bebop je, da majhna combo zasedba najprej predstavi dvanajsttaktni blues ali kakšno dvaintridesettaktno popularno melodijo v obliki teme – solo teme. Pri solu igra pihalec ali pianist … razkosano, hitro melodijo; pianist prav tako kombinira pavze s punktacijami, ki reinterpretirajo tradicionalne harmonije s širjenjem akorda, z alteracijo ali zamenjavo. Bobni dodajo asimetrične poudarke, medtem ko beat označujejo svingerski obrazci v činelah in walking bass. Slogovne podvrste bebopa so afrokubanski jazz, cool jazz, West Coast jazz, soul jazz pa tudi hard bop. Na začetku so bile mišljene kot revolucija proti konvencijam tipičnega bebopa, ki so ga predstavljali posnetki kvinteta Charlieja Parkerja – Dizzyja Gillespieja.« ‹RAN›, 86

K: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 232–233. Vendar v literaturi ni bilo možno preveriti ­verodostojnosti tega predloga, saj je v uporabi izključno ANG-pojem.

GL: afrokubanski jazz, cool jazz, funk(y), funky jazz, jazz, Kansas City jazz, scat (singing), soul, soul jazz, swing (D 1), West Coast jazz.

PRIM: bop = rebop, hard bop.

‹BASS›, I, 296; ‹BKR›, 1,113; ‹FR›, 8 = gl. tudi bop; ‹GRJ›, I, 88 = gl. tudi bop; ‹GR6›, I, 329 = gl. tudi bop; ‹HI›, 60; ‹RK›, 46–47; ‹IM›, 32; ‹KN›, 34; ‹LARE›, 13 = »be-bop ou bop«; ‹MELZ›, I, 154; ‹P), 32; ‹RIC›, I, 211 = gl. tudi bop; ‹SLON›, 1432

BEAT

ANG: beat, beat 1960; NEM: Beat, »Schlag«, Musikrichtung; FR: beat, musique beat, »coup«, style de musique; IT: beat, beat music, »colpo«, stile musicale.

ET: EN beat = udarec, udar, doba.

D: 1) »V jazz glasbi izraz beat označuje metrično1 ogrodje muziciranja oz. stalno enakomerno pulziranje vedno enakih naglašenih metrskih1 enot. Beat je vedno paren (four beat ali two beat), izvajajo ga tolkala oz. ritemski2 instrumenti benda3, medtem ko melodični instrumenti igrajo napev, ki ga prosto naglašujejo v različnih polimetrskih4 in poliritmitemskih5 kombinacijah (off-beat). S tem se ustvarja za jazz značilna matrično1—ritmična2 napetost drive (‹MELZ›, I, 153)

2) »(Pojem za) britansko rock glasbo od leta 1962 do konca šestdesetih let. Beat je v tem smislu pojem, ki označuje obdobje v britanski rock glasbi, ki pa se glede slogovnih značilnosti ne razlikuje od nobene druge rock glasbe. Ne moremo dokazati trditve, da je ameriška diskografska industrija okoli leta 1970 sprožila kampanjo za preimenovanje evropskega beata v rock. Prej bo držalo, da se je med letoma 1960 in 1962 glasba, uvožena iz ZDA v Liverpool, imenovala rock. Pojem beat v glavnem izhaja iz revije Mersey Beat, ki jo je leta 1962 v Liverpoolu ustanovil B. Harry in po kateri se ni imenovala le lokalna skupina The Mersey Beats, temveč je tudi sicer pripomogla k širjenju pojma. Pod vplivom Beatlesov se je naziv prijel tudi v Londonu (tam so takrat govorili o rhythm and bluesu) in drugod po Evropi.« (‹KN›, 34)

KM: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT, kot tudi ANG-pojem »beat 1960«, so predlagane v ‹BR›, 232–233. V literaturi se ne da preveriti verodostojnosti tega predloga, ker je v rabi izključno ANG-pojem. Pojmi, kot so: »Schlag« (NEM), »coup«, »battement« (FR) in »colpo« (IT), nimajo pomena v smislu D, ampak so sopomenski z našo »dobo« (gl. tudi ‹L›, 500).

KR: V obeh razlagah D lahko pojem uporabljamo le v izvirni, ANG-obliki.

GL: break (D 1), jazz, merseybeat, rock, rock glasba.

PRIM: off beat.

‹BASS›, I, 295; ‹BKR›, I, 112; ‹GRI›, I, 198 = v pomenu D 1; ‹GRJ›, I, 85–88 = v pomenu D 1; ‹HI›, 59; ‹HK›, 45–46; ‹LARE›, 130

1 Ustrezneje bi bilo »metrični«, ker »metrijski« izhaja iz metrike – gl. KR metra.

2 Ustrezneje bi bilo »ritmični«, ker »ritmijski« izhaja iz ritmika – gl. KR ritma.

3 Bolje je uporabljati »instrumenti ‘banda’« – v. KR ‘banda’.

4 Ustrezneje bi bilo »polimetrični«, ker »polimetrijski« izhaja iz »polimetrija« – v. KR ‘polimetrije’.

5 Ustrezneje bi bilo »poliritmični«, ker »poliritmijski« izhaja iz poliritmika – gl. KR poliritmika.

BATERIJA

ANG: battery, drum set; NEM: Batterie, Schlagzeug; FR: batterie; IT: batteria.

ET: FR batterie = baterija (gl. KM).

D: Pojem za komplet bobnov, pretežno v jazzu in rock glasbi.

KM: V izvirnem, FR-pomenu kot b. razumemo vsa tolkala v orkestru (gl. ‹LARE›, 126, D 2). Takšen pomen se je pri nas udomačil v žargonu. V NEM se v žargonu prav tako uporablja »Batterie« v pomenu D. V ‹BKR›, I, 108, se omenja tudi pomen iz 18. stoletja, ki nas na tem mestu sicer ne zanima.

GL: jazz, rock, rock glasba.

‹BASS›, I, 292; ‹L›, 60; ‹RAN›, 85, 245; ‹RIC›, I, 205–206; ‹ROS›, 25

BARVA TONA

ANG: tone color, tone colour, tone-color, tone-colour, timbre (?); NEM: Tonfarbe; FR: timbre (?); IT: timbro, colore del suono (?).

ET: Ton.

D: Pojem je, žal, v številnih kontekstih sopomenski z zvokovno barvo, kar je seveda napačno. Namesto D na tem mestu citiramo obsežnejši odlomek iz ‹EH›, 310–311 (na str. 356 je tudi »Tonfarbe«, vendar samo v povezavi z geslom sinusni ton), v katerem se komentira večpomenskost b. t. in zvokov(n)e barve: V nasprotju s številnimi trditvami so sinusni toni v glasbenem smislu izredno pomembni, saj so absolutna osnova elektronske glasbe, od enostavnega tona pa vse do najbolj zapletenega zvoka. Kot je opazil F. Winckel (WINCKEL 1960), sta že H. Helmholtz in C. Stumpf opozorila na to, da elementarni ton, tisti, ki ne vsebuje nobenih parcialnih tonov, vsebuje neko bravo tona. Temu bi bilo treba dodati, da J. Handschin – v tem primeru resnično verodostojna priča – tonu brez parcialov ni pripisal samo barve tona, ampak v osnovi tudi zvokovno barvo

(HANDSCHIN 1948).«

KM: Sklicevanje na Handschina v D je izjemno zanimivo, kot kaže naslednji odlomek iz HANDSCHIN 1948: 130: »Kot lahko vidite, bi želel … odpraviti terminološko razlikovanje med ‘tonom‘ = tonom brez parcialov1 in ‘zvokom‘ = ‘tonom s parciali1. Ostajam pri navadnem govoru, ki povsem ustreza fizikalnim dejstvom v tem, da se tudi ‘ton brez parcialov1 priključuje neskončni raznolikosti ‘tonov s parciali1, in to kot barva (ki jo lahko poimenujemo kot ‘barva tona’ ali ‘zvokovna barva‘…).« V HANDSCHIN 1948: 377–378 Handschin znova komentira to svoje stališče: »Sem že … izpostavil, da psihološko ni ustrezno … tonu brez parcialov1 pripisovati barve tona, ki se pomembno razlikuje od zvokov(n)e barve, in izraz zvokov(n)a barva uporabljati samo za ton, ki vsebuje parciale1. Psihološko je tudi ton brez parcialov1zvok‘.«

KR: ANG-, FR- in IT-pojmi z vprašajem so v ‹L›, 591, in v ‹P›, 34–35, vendar niso pravilni, ker so sopomenski z zvokov(n)o barvo, ne pa z b. t. NEM-ustreznica se vidno razlikuje od ustreznice za zvokov(n)o barvo, zato ker ima drugačen pomen, ki upošteva bistveno razliko med tonom in zvokom v smislu, kakor ta dva pojma (skupaj s šumom) definira akustika. (V vsakodnevnem govoru, v katerem se ne uporabljajo strokovne besede in tehnični pojmi, je mogoče govoriti o b. t. kakšnega glasbila ali o čudoviti barvi glasu kakšne igralke ali pevke, ampak glede na to, da niti glasbilo niti glas ne proizvajata sinusnih tonov, pri tem v resnici mislimo na zvokovno barvo). Tudi v ‹MELZ›, I, 216, je po D b. t. pravzaprav zvokov(n)a barva V ‹M›, 555, se pojem omenja v zvezi Stockhausenovimi Elektronskimi študijami I in II, kar je deloma upravičeno, saj tu Stockhausen dela s sinusnimi toni, ki se sestavljajo v mešanico tonov, medtem ko sam b. t. nikoli ne uporablja kot naziv za rezultat, ampak, npr. v STOCKHAUSEN 1963a: 40, prazaprav za to uporablja zvokovno barvo (gl. tudi skladbo iz sinusnih tonov).

V KR zvokov(n)e barve se opozarja, da je barva zvoka slogovna figura, ki ne ustreza potrebam po natančnosti pomena tehničnega pojma, zato velja zvokov(n)a barva za veliko boljšo rešitev. Namesto zvokov(n)a barva je b. t. veliko boljši pojem kot tonska barva, saj tonska barva, podobno kot zvokov(n)a barva, prav tako prikliče na misel barvo, ki zveni. (V slovenščini ne obstaja glagol, ki bi se, po vzoru samostalnika »zvok« – »zvočiti«, lahko primerjal s samostalnikom »ton«: ne na ravni strokovne besede ali tehničnega pojma.)

GL: sinusni nihaj, ton, val = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusalni nihaj, ton, val), mešanica tonov, ton.

PRIM: zvokov(n)a barva = (barva) = barva zvoka.

1 V izvirniku najdemo »Obertöne«.