ENVIRONMENT (ART), ENVIRONMENTNA UMETNOST, ♦OKOLJSKA UMETNOST♦

ANG: environment, environmental art; NEM: Environment, Environment-Kunst.

ET: ANG in FR environment = okolje, okrožje, iz srednjeANG in staroFR glagola environner = (za)okrožiti, nadaljnje poreklo neznano (‹COD›, 406).

D:1) »(Naziv za) uporabo predmetov in zvokov iz okolja za umetniško stvaritev. Kipar lahko npr. uporabi karoserije starih avtomobilov ali … steklenice piva …, medtem ko lahko glasbenik kot glasbila uporabi hišne zvonce ali prazne zabojnike za smeti.« (‹FR›, 27)

2) »(Naziv iz petdesetih let za) nekatera izrazna sredstva v likovni umetnosti …, ki predvsem širijo konvencionalne predstave o sliki kot o ploskvi, tako kot z inštaliranimi okoljskimi predmeti ukinjajo tradicijo razmejevanja med kiparstvom in slikarstvom … (kot pendant na področju glasbe) lahko navedemo Schneblovo MO-NO. Musik zum Lesen (SCHNEBEL 1969), medtem ko prilagajanje pojma glasbi danes v glavnem razumemo kot akustično-vizualne mešane forme (npr. ‘light-environment’ oz. ‘svetlobni environment’).« (‹EH›, 85)

3) »Pojem … je ozko povezan s happeningom, ker je environment nastal kot naziv za prostorske ostanke kakšnega happeninga. Na začetku se je zato govorilo o ‘zamrznjenem’, ‘otrplem’ happeningu. Postopno se je pomen spremenil in se začel uporabljati za oblike prostorov, ki fiksirajo trenutke vsakdana kot prostorske enote doživljajev. Medtem ko asemblaži Allana Kaprowa in Christa neposredno ustrezajo prvemu pomenu, so environmenti Goergea Segala tipičen primer za drugo definicijo. Segal zares spaja vse predmete, ki pripadajo kakšni scenski postavitvi. Samo ljudi tu zamenjuje z belimi …modeli iz mavca.« (‹THO›, 63)

KM: P. Restany v CABANNE-RESTANY 1969: 235 razume e., o. u., e. u. kot »večdimenzionalni volumetrični asemblaž«, »središče vseh sodobnih raziskovanj izrazne sinteze«. »Če se environmentu doda dimenzija človeške akcije, ta postane ‘happening‘, totalni spektakel, ki spominja tudi na ‘performanskonkretne glasbe ali zvočne poezije1 in scenske postavitve totalnega teatra ter vnaprej določene situacije psihodrame ali spontanih koeografij ‘modern dancea’.« Najsi je to stališče do e., o. u., e. u. ša tako koristno dopolnilo D 3, obenem kaže, kako težko je – pa tudi nemogoče – e. in o. u. jasno ločiti od happeninga, performansa (pri čemer je pri Restanyju povsem nejasno, kakšni so »performansi konkretne glasbe«, ko pa vemo, da je konkretna glasba predvsem glasba za trak!) in totalnega gledališča.

KR: D 3 jasno določa pomen pojma na področju likovnih umetnosti, medtem ko sta D 1 in 2, ki bi morali pojem determinirati v glasbenem smislu, povsem nerazumljivi. (Schneblov MO-NO, ki je naveden v D 2, nima z o. u. nikakršne zveze, mogoče le po tem, ker kot grafično gradivo deloma uporablja »ready-mades«.) Primeri, ponujeni v ‹G›, 208 (skupni projekti avtorskih skupin Schönbach-Piene-Kieselbach-Weseler in Henry-Schöffer-Nicolais), so problematični, saj pripadajo multimedii ali glasbenemu gledališču kot o. u., s katero nimajo nikakršne zveze, v nasprotju s Cageevo in Hillerjevo HPSCHD (1967–1969), v zvezi s katero Kostelanetz z vso pravico govori o »environmentnem obilju« (= »environmental abundance«; gl. KOSTELANETZ 1970). Priporoča se uporaba slovenske ustreznice: okoljska umetnost.

GL: ambientalna glasba, glasba kot pohištvo, fluxus, happening, intermedia (art) = mixed media (art) = multimedia (art), mixed media (art) = intermedia (art) = multimedia (art), multimedia (art) = intermedia (art) = mixed media (art), muzak, performans, premični koncert, prostorska glasba, tapetna glasba, totalno gledališče, zvočna skulptura, zvočna krajina.

‹BKR›, 11, 25 = vodilka k multimedii; KAPROW 1966; KOSTELANETZ 1968; SCHAFER 1992; ‹SLON›, 1445

1 V izvirniku najdemo »poésie phonétique«, ki je sopomenka za »poésie sonore«, torej za zvokovno poezijo.

ENOINTERVALNA VRSTA, SERIJA

ANG: one interval set

ET: Lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, iz predloga inter = izmed in vallum = prsobran (‹KLU›, 334, 335); serija.

D: »(Naziv za) dvanajsttonsko vrsto, serijo, ki se konstruira s ponavljanjem istega intervala. Tako izgleda enointervalna vrsta, ki je nastala s ponavljanjem čiste kvinte.«

(‹FR›, 61).

KM: Enointervalna vrsta, serija nikakor ne more nastati s ponavljanjem kateregakoli intervala. Če ponavljamo malo sekundo, bomo dobili kromatično lestvico; če ponavljamo veliko sekundo, bomo dobili celostopinjsko lestvico, ne pa dvanajsttonske vrste, serije, ker je sedmi ton celostopinjske lestvice zopet enak prvemu. Če ponavljamo malo terco, prav tako ne bomo dobili dvanajsttonske vrste, serije, ker je peti ton enak prvemu, itn.

GL: dvanajsttonska vrsta, serija, vrsta, oblika vrste, serije, serija.

PRIM: dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija, vseintervalna vrsta, serija.

ENIGMATSKA LESTVICA

ANG: enigmatic scale; IT: scala enigmatica.

ET: Grš. aínigma = uganka, iz ainíssesthai = zapleteno, nejasno govoriti, iz aînos = govor, zgodba (‹DE›, 331).

D: »(Naziv za) sintetično lestvico, ki jo je izkoristil Verdi v svoji Ave Marii (»Scala enigmatica armonisata it quattro voci miste«), sestavljena je iz sedmih tonov, urejenih po naslednjem intervalnem obrazcu:«

(‹FR›, 27; ‹RAN›, 728)

GL: lestvica, sintetična lestvica.

‹APE›, 92; ‹JON›, 308

EMIRITON

NEM: Emiriton.

ET: Kratica iz »electric musical instrument« in Rimski (= prvi priimek enega od konstruktorjev e., A. V. Rimski-Korsakova) (‹GRI›, I, 701); ton.

D: »Naziv za) enoglasni, šestoktavni elektronski glasbeni instrument, ki se je sredi tridesetih let konstruiral v Moskvi. Deluje prek manualov s trakom.« (‹RUF›, 122)

GL: elektronski glasbeni instrumenti.

EMIKON

ANG: emicon.

ET: Po imenu tovarne za distribucijo e. M. I. Conn v New Yorku (‹GRI›, I, 701).

D: »(Naziv za) enoglasni elektronski glasbeni instrument s tipkami, ki ga je okrog leta 1930 v Budimpešti zagotovo razvil Nicholas Langer v sodelovanju s Johnom Halmágyjem … Podoben je malemu spinetu ali čembalu, le da ima klaviatura 32 tipk. Zvok je generiral oscilator, s tem da je obstajala možnost nadzora barve, vibrata in glasnosti.« (‹GRI›, I, 701)

GL: elektronski glasbeni instrumenti.

‹FR›, 27

EMANCIPACIJA DISONANCE

NEM: Emanzipation der Dissonanz; FR: émancipation de la dissonance; IT: emancipazione della dissonanza.

ET: Lat. emancipatio = osvoboditi, iz emancipare = osvoboditi, osamosvojiti, iz predl. e = iz, manus = roka in capere = ujeti (‹KLU›, 176); dissonantia = neusklajenost, iz dissonare = slabo zveneti, ne ujemati se se, iz predpone dis-, ki zanika osnovo, in sonare = zveneti

(‹KLU›, 146, 147).

D: Naziv za osvobajanje disonance od obveznega razvezovanja v konsonanco.

KM: V SCHÖNBERG 19667: 16–17 Schönberg enakovrednost med konsonanco in disonanco pojasnjuje z dejstvom, da so tako ene kot druge med parcialnimi toni, disonance med višjimi, konsonance med nižjimi: »Te so (tj. konsonance in disonance, op. N. G.) … si nasprotne toliko, kolikor sta si nasprotni dve in deset … Odvisno je samo … od analitične sposobnosti ušesa, ali lahko (uho) sprejme visoke parciale, zato naziv … blagozvočje razširi v tolikšni meri, da je v njem prostora za vse naravno dane pojave.« Na podoben način tudi Cowell dokazuje tvorbo klastra iz sekund, ki so – kot disonance – tudi v višjih parcialih (gl. D 1 in KR – t. a klastra).

»Naravno dani pojavi« so parcialni toni.

KR: V DAHLHAUS 1976b: 149–150 Dahlhaus opozarja, da je Schönbergova argumentacija napačna, saj struktura parcialnih tonov ne more biti merilo za določanje konsonantnosti in/ali disonantnosti intervala, temveč edino za določanje zvokov(n)e barve (gl. formant).

Schönbergova argumentacija je nepopolna predvsem zaradi njegovega površnega (avtodidaktičnega) poznavanja akustike. Je pa pojem pomemben v terminologiji glasbe 20. stoletja kot izraz prizadevanj po ukinitvi tonalitetnega, funkcijsko-harmonskega razmerja med konsonanco in disonanco oz. da se disonanca osvobodi od obveze po razreševanju v konsonanco.

GL: atonaliteta, glasbena proza, linearni kontrapunkt, pantonaliteta, svobodna atonaliteta.

‹BASS›, I, 662; ‹CAN›, 155; ‹G›, 28, 49; ‹GL›, 50–51

(ELEKTRONSKI STUDIO) – STUDIO ZA ELEKTRONSKO GLASBO

KR: Čeprav uporablja elektroniko, e. s. ne more biti samo »elektronski«, temveč studio za elektronsko glasbo, saj se v njem v prvi vrsti ustvarja elektronska glasba (gl. KR elektronskega studia).

PRIM: studio za elektronsko glasbo = (elektronski studio).

ELEKTRONSKI MONOKORD

ANG: electronic monochord; NEM: elektronisches Monochord.

ET: Grš. lektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); iz ANG electron (zloženka iz electric = električni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (‹KLU›, 174); grš. monókhordon = glasbilo z eno struno, mónos = sam, eden, edini in khord = struna (‹DE›, 169).

D: »(Naziv za) enoglasni dvomanualni elektronski … glasbeni instrument, ki ga je leta 1952–53 razvil Friedrich Trautwein za uporabo v studiu za elektronsko glasbo na Severozahodnonemškem radiu (NWDR; kasneje WDR = Zahodnonemški radio – op. N. G.) v Kölnu … Temeljil je na koncertni verziji travtonija …, a brez dela za subharmonsko barvo.« (‹GRI›, I, 695)

KR: V ‹GRI›, I, 695, se pojem napačno navaja v NEM-obliki, tj. kot »elektronische Monochord« – namesto »elektronisches Monochord« (s pridevnikom v srednjem spolu s končnico -s). Avtor gesla (Hugh Davies) je geslo očitno prepisal iz naslova Trautweinovega članka o e. m. (gl. TRAUTWEIN 1954), kjer se dejansko pojavlja pridevnik »elektronische«, toda zato, ker je pred njim določni člen za srednji spol (»das«).

GL: elektronska glasba, elektronski glasbeni instrumenti, melokord.

PRIM: (elektronski monokord).

‹FR›, 25–26

ELEKTRONSKI GLASBENI INSTRUMENTI

ANG: electronic musical instruments; NEM: elektronische Musikinstrumente, rein elektronische Musizierinstrumente; IT: strumenti musicali elettronici.

ET: Grš. lektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); iz ANG electron (zloženka iz electric = električni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (‹KLU›, 174).

Lat. instrumentum = naprava, pripomoček, iz instruere = graditi, prirediti (predl. in = v, na in struere = zlagati, naslojevati, uravnati, prilagoditi – (‹DE›, 533; ‹KLU›, 329, 334).

D: 1) »(Naziv za) skupino elektrofonov z elektromehanskim in elektronskim (generatorji) proizvajanjem nihajev, na katere prek oscilatorja, filtra formantov … itn. vpliva aditivna in suptraktivnasinteza zvoka in ki se prek ojačevalnika lahko oddajajo z zvočniki; v to spadajo Hammondove orgle, Welteove svetlobne orgle in t. i. popolni elektronski glasbeni instrumenti, kot so eterofon, Martenotovi valovi, travtonij, ionika … in drugi.« (‹HI›, 143)

2) »(Naziv za) instrumente, v katerih se zvoki proizvajajo z električnimi napravami, kot so oscilatorji, fotoelektrične celice, elektromagnetni sistemi itn.« (‹APE›, 90)

3) »(Naziv za) katerikoli glasbeni instrument, katerega zvok se delno ali popolno proizvaja z elektronskimi sredstvi.« (‹FR›, 26)

4) »(Naziv za) vse glasbene instrumente oz. naprave, pri katerih primarno proizvajanje zvoka temelji na elektronskih spojih in modulih … Pri čistih elektronskih instrumentih se osnovni oz. izhodiščni nihaj praviloma proizvaja z oscilatorji; ta se nato obdeluje prek različnih filtrov, oscilatorjev za upravljanje itn. ter se nato reproducira z ojačevalcem oz. zvočnikom.« (‹RUF›, 121)

5) »(Elektronski glasbeni instrumenti) reproducirajo tone in zvoke prek elektroakustičnih ojačevalnikov prek zvočnikov. Pogosto jih imenujemo tudi električni glasbeni instrumenti. Še vedno se ni našel skupni uporabni pojem za elektronske glasbene instrumente … Pri elektronskih glasbenih instrumentih je osnovni pogoj, da se nihaji, ki se pretvarjajo v tone ali zvoke, vedno pojavljajo v elektronski obliki. Nasprotno tradicionalni (akustični) instrumenti z električnimi priklopi (traktaturami) ali z električnim pogonom (avtomatske orgle, orkestrion) niso elektronski glasbeni instrumenti. Pri elektronskih glasbenih instrumentih so glavne značilnosti postopki proizvajanja zvoka, ki se lahko klasificirajo na tiste z mehanskim in na tiste z elektronskim proizvajanjem nihajev.« (‹EH›, 78)

6) »V nasprotju z elektroakustičnimi in elektronsko-mehanskimi instrumenti nimajo čisto elektronski instrumenti nobenih mehansko pogonskih delov, pomembnih za nastanek električnega nihaja. Za proizvodnjo nihaja rabijo izključno elektronski moduli (… cevi, tranzistorji itn.).« (MEYER-EPPLER 1954: 6)

KM: V ‹EH›, 74, se omenja, da se pridevnika »električni«/»elektronski« v praksi točno ne razlikujeta, zato se predlaga naslednja, zelo natančna in pomembno razlikovalna definicija: »kot elektronski se označujejo tisti elektrotehnični procesi, v katerih se uporabljajo elektronske cevi, ionske cevi ali … tranzistorji. Se pa govori npr. o ‘električni amplifikaciji’, medtem ko bi bilo prav tu točneje uporabiti pojem ‘elektronska amplifikacija’. Toda naziv ‘električna kitara‘ (kot tudi ‘električni bas’ – op. N. G.: gl. D 1 električnih glasbenih instrumentov) je pravilen.« Gl. tudi KR električne kitare.

KR: V D 1 je pretirano poudarjanje aditivne in suptraktivne sinteze zvoka, ker se npr. v e. g. i., ki se tam navajajo, sploh ne uporablja sinteza zvoka.

Iz vseh ponujenih D je razvidno, da je pomen e. g. i. nejasen, posebno glede na elektronske glasbene instrumente in elektroakustične glasbene instrumente, ki jih nikakor ne moremo razumeti kot sopomenke. V ‹APE›, str. 90 – gl. D 2 se kot sopomenka predlagajo tudi »elektrofonski glasbeni instrumenti«.) Celo razumevanje »popolnih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 1) in »čistih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 4 in 6) ni popolnoma skladno. Ker torej niti v svetovni strokovni literaturi ta problem ni zadovoljivo rešen (‹EH›, 78), se na tem mestu predlaga, da se vsi instrumenti (razen električnih glasbenih instrumentov v pomenu D 2) uvrstijo v e. g. i., kot je izpeljano v ‹EH›, 78–79, ‹FR›, 106, ‹GR›, 68, ‹GRI›, I, 654, ‹GR6›, VI, 106–107, ‹RAN›, 282–283, ‹ROS›, 86–87 in v ‹RUF›, 121–122.

GL: birotron = melotron = novatron, clavinet, clavivox, dinafon, dinamofon = telharmonij, električna kitara, električni klavir, elektroakustične orgle, elektrofon, elektrokord, elektronske orgle, elektronij, elektronski monokord, emikon, emiriton, eterofon = teremin = tereminovox = (theremin) = (thereminovox), fototon = svetlobne orgle (D 1), Hammondove orgle, heliofon, hellertion, ionika, kaleidofon, leslie, Martenotovi valovi = (ondes Martenot) = (ondes musicales), melokord, melotron = birotron = novatron, miksturtravtonij, novakord, novatron = birotron = melotron, partiturofon, rhodes, ritmikon, sferofon, sintetizator = (synthesizer), vzorčevalnik = (sarnpler), solovox, svetlobne orgle = fototon, techno (music, pop, sound …), telharmonij = dinamofon, teremin = eterofon = tereminovox = (theremin) = (thereminovox), tereminovox = eterofon = teremin = (theremin) = (thereminovox), travtonij, Wurlitzerjeve orgle.

PRIM: električni glasbeni instrumenti, elektroakustični glasbeni instrumenti, (elektronski glasbeni instrumenti).

‹BASS›, II, 122–124; ‹EN›, 158–159 = »Musikinstrumente«; ‹GRI›, I, 657–690; ‹M›, 61; ‹P›, 75