KROMATIZEM = ♦KROMATIKA♦

EN: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice.

D: (Skoraj) isto kot kromatika.

KM: Kromatizem je v slovenščino očitno prišel kot dobesedni prevod ANG-, FR- in IT- pojmov, čeprav pomeni isto kot kromatika, ki je očitno NEM-porekla.

Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja in podobno […] in bi se tukaj moral nanašati na slog (težje na obdobje), ki ga določa stanje gradiva (gl. ‹LARE›, 317–318). Vseeno pa bi bilo pfretirano govoriti o »hiperkromatizmu« oz. »ultrakromatizmu« (gl. hiperkromatika, oz. ultrakromatika).

KR: Kromatizem je navkljub priponi -izem povsem enakega pomena kot kromatika.

GL: pandiatonika.

PRIM: kromatika.

‹APE›, 56; ‹BASS›, I, 736; ‹CH›, 296; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576–578; ‹V›, 142

KROMATIKA = ♦KROMATIZEM♦

ANG: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatique (pridevnik), Chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice.

D: »1. (Naziv za) sosledje polstopinj, ki nastajajo z zvišanjem ali znižanjem tonov diatonske lestvice. 2. (Naziv za) tonski sistem, ki ima za osnovo delitev oktave na dvanajst enakih temperiranih delov (tj. temperiranih malih sekund – op. N. G.).« (‹HI›, 94–95)

KM: Kromatika ni eminenten pojem terminologije glasbe 20. stoletja, se pa tukaj vseeno navaja zaradi sestavljank, ki so nastale iz njega kot osnove (hiperkromatika, ultrakromatika), ki pa so pomembne v termonologiji glasbe 20. stoletja.

V KM celostopinjske lestvice se razlaga, zakaj je v ta Pojmovnik uvrščena kromatična lestvica kot tista, ki lestvično uporablja kromatično zgradbenost.

GL: hiperkromatika = ultrakromatika, kromatični klaster, ultrakromatika = hiperkromatika.

PRIM: kromatizem.

‹APE›, 56; ‹BKR›, I, 250–251; ‹CAN›, 115–116; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹GR6›, IV, 377–378 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹LARE›, 317; ‹MELZ›, II, 390; ‹MGG›, III, 405–407; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576 = pridevnik »cromatico«; ‹HU›, 172–173; ‹V›, 142

KROMATIČNI KLASTER

ANG: chromatic cluster.

ET: Grš. chrôma = barva, v glasbi: vrsta lestvice; klaster.

D: »(Naziv za) cluster, ki je sestavljen iz malih sekund.« (‹FR›, 14).

KM: Za razliko od diatoničnega klastra se k. k. v COWELL 1969 ne omenja, kar ni čudno, če vemo, da se je Cowell povsem zavedal tega, da je lestvični sistem za gradnjo klastrov nehierarhizirana kromatična lestvica (gl. D in KR – t. a klastra), katere nehierarhiziranost je hotel zaobiti pri obravnavi oz. konstruiranju klastrov (gl. npr. diatonični klaster).

GL: agregat (D 1), klaster, kromatika = kromatizem.

PRIM: diatonični klaster.

KRIŽNA RITMIKA

ANG: counter–rhythm (gl. KR), cross–rhythm, cross rhythm; NEM: Gegenrhythmus (gl. KR), Polyrhytmik (‹RL›, 740); FR: contre–rhythme (gl. KR), IT: ritmo contrastante (gl. KR).

ET: Ritem.

D: 1) »(Naziv za) hkratno uporabo nasprotujočih si ritmičnih obrazcev, npr. dve noti proti trem (triole), ali nasprotujočih si poudarkov, npr. 3/4 meter proti 6/8 metru.« (‹APE›, 74)

2) »(Naziv za) ritmične obrazce, npr. dve noti proti trem, tri proti štirim, dve proti petim itn. Včasih se pojem nepravilno uporablja za označevanje bimetrične sheme, kot je npr. 2/4 proti 3/4.«

(‹FR›, 19)

3) »(Naziv za) ritem, znotraj katerega se pravilnemu obrazcu poudarkov iz prevladujočega metra zaperstavlja nasprotujoči obrazec, ne pa le kratkotrajno izogibanje, ki prevladujoči meter pusti v osnovi nedotaknjen.« (‹RAN›, 216)

KM: V D 1 se v primeru za nasprotujoče si poudarke (3/4 meter proti 6/8 metru – prevod je dobeseden, čeprav bi bilo namesto metra v tem kontekstu bolje uporabiti mera!) pravzaprav sugerira polimetrika. Sicer pa je sploh vprašljivo, kako lahko 3/4 in 6/8 meter tvorita nasprotujoče si poudarke, če sta sorazmerno skladna: 6/8 meter izhaja iz sorazmernega zmanjšanja četrtinke kot taktovske enote v 3/4 metru na osminko. V D 2 sta k. r. in polimetrika jasno ločena (bimeter je vrsta polimetrike z dvema metroma tj. taktovskima načinoma!). V D 3 se k. r. tudi poskuša kar se da natančo ločiti od metra (v nadaljevanju je vodilka k: sinkopacija in poliritmika).

V D 4 poliritmike se k. r. skuša ločiti od poliritmike, in sicer v smislu, da gre za njen preprostejši tip. Vendar se tudi tam omenja primer za polimeter (3/8 proti 3/4).

KR: ANG pojem »counter-rhythm«, NEM pojem »Gegenrhythmus«, FR pojem »contre-rythme« in IT pojem »ritmo contrastante« (ki še zlasti ni sopomenski s prejšnjimi pojmi, ker pomeni »kontrastirajoči ritem«), ki so omenjeni v ‹L›, 223, je treba previdno sprejemati, saj je očitno, da so nastali z dobesednim in nepremišljenim prevodom problematičnega NEM pojma »Gegenrhythmus«, ki ga nismo srečali v pregledani literaturi.

N. r. je treba jasno ločevati od poliritma in polimetrike, četudi se njuna ločenost zdi problematična (gl. KM poliritma, kjer se opozarja, da je NEM pojem »Polyrhythmik«, po ‹RL›, 740, ustreznica ANG pojma »cross rhythm«; vendar prim. tudi KR poliritmike). Glede na D 4 poliritma lahko k. r. zares štejemo za bolj preprosto varianto poliritma, vendar ga ne smemo, kot je narejeno v D, mešati s polimetrom. Zgled v D 2 je preveč preprost, vendar nam lahko rabi kot natančen obrazec za dojemanje k. r. kot posledice nasprotovanja različnih ritmov, vendar znotraj istega metra. Naslednji zgled iz Messiaenove Chronochromie (1959–60) za veliki orkester (št. 14 v Uvodu) je tipičen za k. r., ki mu, zaradi izrazite kompleksnosti odnosov med različnimi ritmičnimi sloji, lahko rečemo tudi iracionalni ritem:

KRIŽNI RITEM: Messiaen, Chronochromie

GL: iracionalni ritem, polimeter = (polimetrija) = (polimetrika), poliritem = (poliritmija) = (poliritmika), ritem.

‹GR6›, V, 64

KRIŽNA MODULACIJA

ANG: cross modulation; NEM: Kreuzmodulation.

ET: Modulacija.

D »Naziv za možnost upravljanja s sintetizatorjem z najmanj dvema oscilatorjema z nadzorom napetosti, tako da en oscilator upravlja drugega. Križna modulacija je torej praktično vedno modulacija frekvence, ki služi predvsem za elektronsko sintezo zvoka. (‹EN›, 119)

GL: elektronska glasba, modulacija.

PRIM: modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija fraze = fazni pomik (D 1), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

KRAUT ROCK

ANG: kraut rock; NEM: Kraut Rock, Krautrock.

ET: NEM Kraut = (kisl) zelje; rock, rock glasba.

D: »Kraut rock je izraz s katerim Britanci s prijazno prevzetnostjo imenujejo nemško, včasih pa tudi nizozemsko in francosko rock glasbo.« (‹KN›, 117).

KR: Kraut rock ni natančen tehnični pojem niti strokovni izraz (gre bolj za določen žargon rock glasbe), se pa pogosto uporablja v anglosaškem prostoru za poudarjanje domnevnih razlik med izvirno – torej anglosaško – in »tisto drugo« rock glasbo. Iz nejasnosti teh razlik izhaja tudi nenatančen pomen pojma.

GL: rock, rock glasba.

‹HK›, 216–217

KONKRETNA GLASBA = (♦MUSIQUE CONCRÈTE♦)

ANG: musique concrète, concrete music; NEM: musique concrète, konkrete Musik; FR: musique concrète; IT: musique concrète, musica concreta.

ET: Lat. concretus = (dobesedno) zraščen, zgoščen, od concrescere = zrasti skupaj, zgostiti se, od cum = skupaj, z, in crescere = rasti (‹KLU›, 395, 398).

D: 1) »(Naziv za) posebno tehniko skladanja, ki jo je poimenoval njen začetnik Pierre Schaeffer. Konkoretna glasba izhaja iz konkretnega, eksperimentalno realiziranega gradiva, medtem ko se glasba drugače koncipira abstraktno, zapisuje s simboličnimi notami in konkretizira šele z glasbili. Konkretna glasba se je rodila iz želje po tem, da se izrazna sredstva razširijo kolikor je mogoče zunaj tonskih meja, utrjenih v tradicionalni glasbi, ter predstavlja eno izmed zadnjih sorodnih prizadevanj, ki so se pojavila v toku stoletja. Za njen začetek imamo delo Études aux chemins de fer, aux Touriquets, aux Casseroles, ki ga je leta 1948 realiziral P. Schaeffer, po tem ko se je daljši čas ukvarjal z raziskovanjem šumov in je prišel do zamisli, da posnete zvoke uporabi po sistemu montaže na gramofonskem krožniku. Od prvih glasbenih kolažev je Schaeffer s pomočjo svojih sodelavcev prešel na nadaljnje eksperimentiranje in realizacijo s pomočjo magnetofona in ostalih elektroakustičnih naprav, med katerimi se na prvem mestu fonogen, ki omogoča tako kromatično kot tudi kontinuirano (glissando) transpozicijo zvočnega objekta; morfofon in nekateri drugi aparati prav tako izpopolnjujejo tehnični postopek, iz katerega izhaja estetski izraz. Središče eksperimentiranja in raziskovanja se nahaja v laboratoriju Francoske radio – difuzije in televizije v Parizu, kjer je delovala Groupe de Recherche de musique concrète. Pod vodstvom P. Schaefferja so v njej delali Pierre Henry, Jacques Poullin, Michel Philippot, Bernard Collin, Philippe Arthuys in drugi. Po intermezzu, ko so ob asistenci članov skupine konkretno glasbo pisalo tudi nekateri ‘zunanji’ skladatelji (D. Milhaud, K. Stockhausen, H. Sauguet, O. Messiaen, P. Boulez, H. Scherchen), je Schaeffer leta 1958 ustanovil Groupe de Recherches Musicales, katere člani so bili Ivo Malec, Roman Haubenstock-Ramati, Michel Philippot, Yannis Xenakis, Luc Ferrari, François-Bernard Mâche in drugi. Njihov cilj ni bil samo skladanje, temveč tudi temeljito in sistematično raziskovanje in odkrivanje znanstvenih metod na področju, ki povezuje glasbo in akustiko.« (‹MELZ›, II, 359).

2) »Eksperimenti, ki jih je P. Schaeffer delal s šumi, so ga leta 1948 pripeljali do ideje, da spreminja zvoke, posnete na gramofonsko ploščo ali na magnetofonski trak. To je bilo izhodišče prvih eksperimentov s konkretno glasbo. Če tradicionalna glasba uporablja zvoke … glasbil, elektronska glasba pa izključno električno1 pridobljene zvoke, potem konkretna glasba črpa svojo zgradbo iz vseh področij slišnega: iz evropskih in (izvenevropskih) glasbil, iz izvenglasbenega izvira zvoka, iz naravnih zvokov, iz električno proizvedenih šumov ali zvokov. Po snemanju na ploščo ali trak se zbirajo fragmenti zvoka in z aparati (npr. s fonogenom) se ponovno združujejo in mešajo. Konkretna glasba izhaja iz predpostavke, da je glasbena vrednost prvin in tako pridobljenih sestavljenih zvokov povsem neodvisna od njihovega porekla in da je povezana izključno z merili slišne zaznave. Pomembno je, da od teh meril trije parametri (višina, intenziteta in trajanje), ki jih je elektronska glasba porinila v prvi plan, lahko zaznamujejo le omejeno število zvokov, za razliko od stvarnega obilja ‘concret sonore’ glede barve, gostote, dinamike in drugih lastnosti … Konkretna glasba je naletela na odziv, pa tudi na odpor po celem svetu. Music for tape W. Ussachevskega in eksperimenti J. Cagea (preparirani) so izhajali iz podobnih predpostavk, Honeger, Milhaud, Messiaen, Sauguet, Scherchen in Varèse pa so naredili vse, da bi se približali konkretni glasbi, leta 1953 se je Boulez od nje spet oddalji. Kljub različnim usmeritvam (po metodi in duhovni nastrojenosti) v eksperimentalni glasbi je konkretna glasba začela dobivati mednaroden vpliv … Čeprav je Répertoire international des studios et des oeuvres (ki ga je priredila Schaefferjeva Groupe de recherches musicales) pokazal postopno približevanje različnih vrst eksperimentalne glasbe, je pariška skupina ohranila svojo posebnost. Načela dela v njej bi lahko opisali takole: če je že glasba tukaj zato, da bi jo poslušali, potem mora tudi eksperimentalna glasba ostati konkretna v smislu, da se raziskovanja lastnosti zvoka ne morejo zadovoljiti s tistim, kar se predstavlja v zapisu ali kot akustični parameter. Med raznimi ‘zvočnimi objekti‘, ki so nastali na različne načine, skladatelj izbira gradivo, ki se mu kot skupek ‘glasbenih objektov‘ zdi primerno v smislu dela kakega glasbenega jezika. Tudi električno proizvedeni zvok elektronske glasbe sodi v to zgradbo. Zaradi pomanjkljive živosti ne more … nadomestiti običajne (zgradbe). Preučevanje objektov in njihovih odnosov je predpogoj za univerzalno raziskovanje struktur različnih glasbenih jezikov.« (‹HU›, 618–619)

KM: Avtor D 1 je Ivo Malec, avtor D 2 pa je Pierre Schaeffer.

V D 1 se elektronska glasba sploh en omenja, v D 2 je stalno prisotna tekmovalnost med konkretno glasbo in ‘elektronsko glasbo, seveda s stalno prikrito kritiko elektronske glasbe. Ta razlika je zelo pomembna v zgodovini pojma, opozoriti je treba na naslednje:
a) Sam Schaeffer je vedno skušal konkretno glasbo razlikovati od
elektronske glasbe. Kakor se vidi v D 2., jo pogosto zamenjuje z eksperimentalno glasbo. V SCHAEFFER 1966: 25 je jasno, kaj se s tem misli: »Najpomembnejša t. i. elektronska dela, Beriov Omaggio a Joyce in Stockhausenov Spev mladeniča se obračata k vsem izvirom zvoka in sprožata dve sprostitvi: ena je v postopku druga pa v estetiki, ki iz nje izhaja. Ni pomembno, da pojem ‘elektronska‘ ostaja vezan za tako glasbo, ki je pravzaprav elektroakustična. Jaz bi preferiral pojem ‘eksperimentalna‘ zato ker tisti, ki z magnetofonom povezuje instrumentalne in vokalne zvoke ter tiste, ki prihajajo iz elektronskih generatorjev, ne more zanikati, da z njimi eksperimentira.« Ta nadomestek za elektronsko glasbo je seveda treba uporabljati previdno, kakor opozarja KR eksperimenta, eksperimentalne glasbe.

b) Schaefferjevi nasledniki, tukaj gre za O. Messiaena, so tudi sami iskali nove pojme ki bi čim boljše pokazali razliko med konkretno glasbo in elektronsko glasbo. Tako se npr. leta v MESSEIAEN 1959: 5 skuša konkretno glasbo nadomestiti z »glasbenimi raziskavami«: »Stara ‘konkretna glasba’ se zdaj imenuje ‘glasbene raziskave’. Ta manj natančen in obsežnejši pojem opozarja na spremembo … v še bolj metodični organizaciji dela, v notaciji partiture, v manjši vlogi naključja.« Iz konca D 1 in 2 se prav tako vidi, da sam Schaeffer konkretno glasbo nujno povezuje z raziskovanjem.

c) V EIMERT 1966: 280 leta 1966 z določenim triumfom zavrača konkretno glasbo kot »zgodovinski pojem, ki se ga ne da več uporabiti za današnjo produkcijo.« Kakor se vidi v D 1 in 2, to ne drži.

d) Pojem se skuša zamenjati z elektroakustično glasbo, v D in KR elektroakustične glasbe pa se opozarja na nenatančnost tega pojma.

e) Eden od specifičnih pojmov, ki se prav tako povezujejo s konkretno glasbo, je tudi akuzmatika, akuzmatična glasba, je pa ta pojem nepriljubljen in preveč ezoteričen.

O drugih prizadevanjih po uvrščanju konkretne glasbe v elektronsko glasbo kot splošni pojem gl. D 12 in KR – t. 1 elektronske glasbe.

KR: »Električno« v zvezi z elektonsko glasbo v D 2 bi bilo treba zamenjati z »elektronskim« (gl. KM električnih glasbenih instrumentov, elektroakustičnih glasbenih instrumentov in elektronskih glasbenih instrumentov, kjer se opozarja na razliko med »električnim« in »elektronskim« po ‹EH›, 74).

Kakor se vidi v D 1, se je pri nas uveljavil prevod FR-pojma, čeprav se v večini strokovne litetature v tujih jezikih, ki je tukaj konsultirana, pojem skoraj redno pojavlja v izvirni FR-obliki, seveda ne brez razloga: dobesedni pomen pojma zlahka omogoča prenašanje v pomenski kontekst, v katerem ima lahko z njim le posredno povezavo (gl. nor. D in KR strojne glasbe).

V bolj poglobljenih znanstvenih in strokovnih besedilih se zato priporoča namesto konkoretne glasbe uporaba izvirnega FR pojma, še posebej, če se – kot z elektronische Musik (gl. KM elektronische Musik in KR elektronske glasbe) – želi poudariti razliko med kölnsko in pariško orientacijo v začetku petdesetih let.

GL: eksperiment,eksperimentalna glasba (D 3), fonogen, glasbeni objekt = (objet musical), kolaž, kolažna tehnika skladanja = (collage), morfofon, music for tape, tape music, organizirani zvok, studio za elektronsko glasbo = (studio za elektronsko glazbo) = (elektronski studio) , zvokovni objekt = (objet sonore) = (zvočni objekt).

USP: akuzmatika, akuzmatična glasba, avtomatska glasba = računalniška glasba (t. 2 v D), elektroakustična glasba, elektrofonska glasba, elektronska glasba = (elektronska glasba), glasba za trak = (music for tape, tape music), (musique concrète), računalniška glasba (t. 2 u D) = avtomatska glasba, sintetična glasba.

‹APE›, 67 = »»concrète music« (gl. tudi glasbo 20. stoletja); ‹BASS›, II, 126–127 = »musica concreta«; ‹BKR›, V, 191 = »musique concrète«; ‹BKR›, V, 77 = »musique concrète«; ‹BOSS›, 33–36; ‹CH›, 296; ‹CP1›, 241 = »musique concrète«;‹CP2›, 342 = »musique concrète«; (EH), 171 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrète«; ‹FR›, 55–56 = »musique concrète«; ‹GR›, 126 = »musique concrète«; ‹GR6›, VI, 107 = »musique concrète«; ‹HI›, 247 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrète«); ‹HK›, 256 = »musique concrète«; ‹HO›, 241; ‹HV›, 23–27 = »musique concrète«; ‹IM›, 260 = »musique concrète«; ‹JON›, 178–180 = »musique concrète«; ‹KN›, 141 = »musique concrète«; ‹LARE›, 372–375; ‹M›, 549 = »musique concrète«; ‹MI›, I, 576–578; ‹P›, 145; ‹RAN›, 192 = »concrète music« (gl. tudi ‘elektroakustično glasbo’ kjer se, npr. na str. 280, navaja »musique concrète«); ‹RIC›, I, 518–519 = »musica concreta«; ‹SLON›, 1469 = »musique concrète«; ‹V›, 147 = »concrete music« (gl. tudi »musique concrète« ).

1 V izvirniku je »elektrisch«. Gl. KR.

KOMBINATORIČNOST

ANG: combinatoriality.

ET: Lat. combinatio = povezovanje, zveza, od combinare = združiti, spojiti po dva, od predl. cum = skupaj, z, in bini = po dva (‹KLU›, 391, 395); predpona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: »Naziv, ki ga je uvedel skladatelj in teoretik M. Babbitt, za poimenovanje načela konstrukcije dvanajsttonske vrste (ali serije), ki jo je prvi uporabil A: Schönberg. V kombinatorični vrsti, seriji se prvih šest not (heksakord) osnovne oblike vrste, serije lahko kombinira s prvimi šestimi notami ene ali večih njenih transponiranih transformacij (transpozicija), ne da bi prišlo do podvajanja vrednosti višine tona. Isti odnos se uporablja tudi za drugih šest not vsake od dveh oblik vrste. V obeh primerih bo dvanajst not, ki jih tvorita heksakorda v paru, različnih vrednosti višine tona. Ta lastnost je posebej pomembna pri vertikalnem povezovanju vrst (ali serij), ker ne dovoljuje ponavljanja višin tonov v veliki bližini. Obstajajo tri možnosti kombinatoričnosti: 1. med osnovno obliko vrste, serije in nekega njenega obrata (drugi hekstakord bo obrat prvega). 2. med osnovno obliko in rakovim postopom (vsaki heksakord bo sam svoj lastni obrat). 3. med dvema transpozicijama (drugi heksakord bo transpozicija prvega) … Ta primer je iz Četrtega godalnega kvarteta (1936) A. Schönberga:«

O = osnovna oblika vrste serije

Ob = transpozicija obrata vrste serije (za čisto kvarto)

(‹FR›, 17).

GL: kombinatorična vrsta, serija, vrsta, osni ton, sekundarna vrsta, serija, serija, simetrična vrsta, serija, vsekombinatorična vrsta, serija, transpozicija (vrste, serije).

‹GR›, 52; ‹JON›, 50–54; ‹SLON›, 1434–1435; ‹V›, 145 = vodilka k »12-tone techniques (=dvanajsttonske tehnike« – v množini!)

KOMBINATORIČNA VRSTA/SERIJA

ANG: combinatorial set.

ET: Kombinatoričnost; serija.

D: Naziv za vrsto (ali serijo) v kateri se opazno načelo kombinatoričnosti.

GL: agregat, (D 2), kombinatoričnost, vrsta, oblika vrste, serije, serija, simetrična vrsta, serija.

PRIM: nekombinatorična vrsta, serija, vsekombinatorična vrsta, serija.

‹FR›, 17