ANG: noise generator; NEM: Rauschgenerator, Rausch-Generator.
ET: ♦Generator(ji)♦.
D: »(Naziv za) ♦generator♦ ki proizvaja ♦šum♦ širokega ♦pasu♦ … V ♦analognem sintetizatorju♦ je generator šuma poseben ♦modul♦, ki se skupaj z ostalimi ♦moduli♦ (npr. s ♦filtrom z nadzorom napona♦), pogosto uporablja za proizvajanje ♦šuma♦.« (‹EN›, 189).
GL: ♦generator(ji)♦, ♦generator naključja♦ (D 1), ♦šum♦.
PRIM: ♦generator belega šuma♦.
‹DOB›, 162; ‹EH›, 274; ‹FR›, 59; ‹HU›, 80; ‹JON›, 187; ‹KS›, 115
NEM: RC-Generator.
ET: R je simbol za upor (ANG = resistance), C za kondenzator (ANG = condenser oziroma capacitor – (‹ŠPR›, 667); ♦generator(ji)♦.
D: »(Naziv za) najpogosteje uporabljeni ♦sinusni generator♦, ki proizvaja čiste ♦sinusne tone♦ z [ohmskimi] upori in kondenzatorji.« (‹EH›, 275)
[Op. prev.: Generatorji sinusnih signalov dajejo električna nihanja sinusne oblike. Potem ko jih pretvori zvočnik v mehanska nihanja, jih slišimo kot čisti ton. To so najpreprostejši zvočni pojavi ter so osnovna sestavina vseh akustičnih pojavov. Sinusni generator je v bistvu sestavljen iz elektronke in nihajnega kroga. Pogosto uporablja povratno vezavo. RC-generatorji pa delujejo brez tuljave, samo z ohmskimi upori in kondenzatorji. Frekvenca nihanj je odvisna od dimenzioniranja nihajnega kroga in od parametrov elektronke. Nihanja izbiramo na določenem frekvenčnem območju po stopnjah ali pa zvezno.(‹KD?II.›, 604)]
GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator(ji)♦.
PRIM: ♦generator sinusnih nihanj, tonov, valov♦.
‹HU›, 73; ‹KS›, 115
ANG: sine wave generator, sine-wave generator; NEM: Sinusgenerator, Sinustongenerator, Sinuston-Generator; FR: générateur de sons sinusoÏdaux; IT: generatore di suoni sinusoidali.
ET: ♦Generator(ji)♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦.
D: »(Naziv za) ♦oscilator♦ ki proizvaja ♦sinusni nihaj♦.« (‹EN›, 218).
KR: FR in IT pojma nista povsem natančna ker, glede na razliko med ♦sinusnim tonom♦, ♦tonom♦, ♦zvokom♦ in ♦šumom♦, na kateri insistira ta Pojmovnik, sinusen je lahko samo ♦ton♦, nikakor pa ne tudi ♦zvok♦.
V ‹L›, 522, je navedeno NEM izraz »Sinustonerzeuger« (»proizvajalec ♦sinusnih tonov♦«), ki se uporablja zelo redko.
GL: ♦elektronska glasba♦, generator(ji)♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusoidalni nihaj, ton, val).
PRIM: ♦RC-generator♦.
‹CH›, 299; ‹FR›, 82; ‹HU›, 72–73; ‹JON›, 281; ‹KS›, 115; ‹LARE›, 517.
ANG: square wave generator, square-wave generator; NEM: Rechteckgenerator, Rechteck-Generator; FR: générateur de sons carrés; IT: generatore di onde quadre.
ET: ♦Generator(ji)♦.
D: »(Naziv za) ♦oscilator♦ ki proizvaja ♦pravokotni nihaj♦.« (‹EN›, 191).
GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator(ji)♦, ♦pravokotni nihaj, ton, zvok, val♦.
‹EH›, 276; ‹JON›, 293; ‹KS›, 115; ‹LARE›, 517; ‹RIC›, II, 124
ANG: chance generator (D 2), noise/random voltage generator, random generator, random voltage generator; NEM: Zufallsgenerator, Zufallsspannunggenerator.
ET: ♦Generator(ji)♦.
D: 1) »(Naziv za) ♦modul♦ v ♦sintetizatorju♦, ki proizvaja naključne napetosti … Naključne napetosti se dobivajo iz npr. ♦šumov♦ ♦generatorja šuma♦ tako, da se celotno slišno frekvenčno območje ♦šuma♦ potisne skozi ♦nizkoprepustni filter♦, skozi katerega grejo samo deli ♦šuma♦ kot naključne napetosti pod mejo slišnosti (približno 20Hz). S premikom spodnje meje ♦nizkoprepustnega filtra♦ se lahko prilagaja tempo poteka naključnih seštevkov napetosti.« (‹EN›, 187).
2) Naziv za različne tehnične uporabe ♦naključja♦ v ♦nedeterminaciji♦ (gl. ♦operacije z naključjem♦). Generatorji naključja so zatorej tudi I Ching, nepravilnosti na notnem papirju, prosto zlaganje in branje različnih (zastavljenih), najpogosteje grafičnih predlog, kart neba (pri J. Cageu), telefonski imenik (pri L. M. Youngu), igralne karte (pri G. Brechtu in J. Cageu) (‹GL›, 84).
GL: ♦elektronska glasba♦ (glede na D 1), ♦henerator(ji)♦ (glede na D 1), ♦generator belega šuma♦ (glede na D 1), ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija) (glede na D 2), ♦operacije z naključjem♦ (glede na D 2), ♦naključje♦.
‹EH›, 224, 271; ‹FR›, 73; ‹HU›, 107–108
ANG: countour transient, envelope generator, envelope shaper, function denerator; NEM: Hüllkurvengenerator, Hüllkurvenformer, Konturgenerator; IT: generatore di inviluppo.
ET: ♦generator(ji)♦.
D: »(Naziv za) ♦modul♦ v ♦analognem sintetizatorju♦ ki se uporablja za proizvajanje ♦ovojnice♦, torej vpliva na dinamični pretok elektronskih ♦zvokov♦. Generator ovojnice je priklopljen na ojačevalce z ♦nadzorom napetosti♦. Spremembe ♦intenzitete♦ v ♦signalu♦ ki se vodi do ojačevalca s ♦nadzorom napetosti♦, ustrezajo programiranim ♦parametrom♦ ♦ovojnice♦, s čemer se doseže določena avtomatizacija pri ustvarjanju ♦ovojnice♦. (‹EN›, 101).
GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator(ji)♦, ♦ovojnica♦, ♦detektor ovojnice♦.
‹BASS›, II, 124; ‹DOB›, 163; ‹FR›, 27; ‹HK›, 185,; ‹HU›, 100–103; ‹KN›, 97
ANG: white noise generator; NEM: Rauschgenerator; FR: générateur des sons blancs, générateur de bruit blanc; IT: generatore di rumore (bianco), generatore di suono bianco.
ET: ♦Generator(ji)♦.
D: »Naziv za ♦generator♦ ki proizvaja ♦beli šum♦. Najpogosteje gre za ♦generator šuma♦, ki, kot ♦modul♦ v ♦sintetizatorju♦, služi za proizvajanje vseh vrst ♦šumov♦.« (‹EH›, 386; ‹EN›, 189).
GL: ♦beli šum♦, ♦elektronska glasba♦, ♦generator(ji)♦, ♦generator naključja♦ (D 1), ♦šum♦.
PRIM: ♦generator šuma♦.
‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 299; ‹FR›, 73; ‹HU›, 80; ‹LARE›, 517; ‹RIC›, II, 124
ANG: (electronic) generator; NEM: Generator, Niederfrequenzgenerator (v. KM), Tonfrequenzgenerator, Tongenerator, FR: générateur (de sons), IT: generatore (elettronico).
ET: Lat. generator = roditelj, stvarnik, tvorec, iz generare = rojevati, ustvarjati, iz genus = vrsta, spol (‹KLU›, 257).
D: Skupni naziv za vse naprave, ki proizvajajo (električno) napetost, nihaje, valove, ♦ton, ♦zvoke♦, ♦šume♦.
KM: V ‹EH›, 115, 356, se opozarja, da je g. praktična okrajšava »generatorja frekvenc ♦tona♦« (= »Tonfrequentzgenerator«). »Frekvence ♦tona♦« so vsekakor tavtologija. V ‹RUF›, 520, je navedeno »generator ♦tonov♦ (= »Tongenerator«) kot nadaljnja okrajšava»Tonfrequentzgenerator«, v ‹HI›, 480, pa je naveden »Ton(frequenz)generator in njegova povsem nerazumljiva sopomenka »Niederfrequenzgeneratoren« (= »generatorji nizkih frekvenc«), g. namreč ne generirajo samo nizkih frekvenc.
V ‹EH›, 239, se skuša poudariti razliko med g. in ♦oscilatorjem♦, vendar sta ta dva pojma v terminologiji ♦elektronske glasbe♦ praktično sopomenki (‹DOB›, 120; ‹EN›, 164, ‹M›, 61, ‹RUF›, 379; ‹V›, 549).
KR: V ‹CP1›, 239, je navedeno, da je g. vir ♦zvoka♦ vseh tipov elektronskih ♦signalov♦ razen ♦sinusnih valov♦. To je, seveda, napačno, ker ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦ lahko generira tudi tak ♦signal♦.
GL: ♦elektronska glasba♦ = ♦generator belega šuma♦, generator ovojnice♦, ♦generator žagastega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦generator pravokotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦, ♦generator naključja♦ (D 1), ♦generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦RC-generator♦.
PRIM: ♦oscilator(ji)♦.
‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, II, 111; ‹CH›, 299; ‹EN›, 91; ‹FR›, 34; ‹HO›, 419; ‹HU› 71–72; ‹P›, 75; ‹RIC›, I, 124; ‹HU›, 325; ‹V›, 263–264.
ANG: gebrauchsmusik, functional music, utility music; NEM: Gebrauchsmusik; FR: gebrauchsmusik, musique d’usage; IT: gebrauchsmusik, musica da consumo, musica di consumi, musica d’uso.
D: 1) »Pojem, ki je nastal v 20. stoletju in se večinoma uporablja v slabšalnem pomenu za vse vrste glasbe, ki v nasprotju z absolutno glasbo in ‘vzvišeno’ koncertno glasbo rabijo zunajglasbenim ciljem in ki so neposredno povezane s kako funkcijo, npr. petje ob delu, … koračnica, plesna in ♦zabavna glasba♦, pa tudi filmska, radijska in televizijska glasba.« (‹HI›, 172)
2) »(Poimenovanje) glasbe, ki ima namen biti koristna amaterjem pri hišnem muziciranju …, v nasprotju s čisto umetniško glasbo, ki pripada koncertnim profesionalcem. Pojem je bil ustvarjen sredi dvajsetih let in odraža aspekte družbenega in političnega ozračja v Nemčiji. Nekateri skladatelji, predvsem Hindemith in Křenek, so pisali v asketskem slogu, povsem drugače od očitnega emocionalizma romantikov … (Ta) glasba je preprosta in jasna, zmerno zahtevna (za izvajanje) in s povprečno dolžino trajanja, prav tako pa so vsi parti približno enako pomembni za izvajanje. Hindemith uporablja pojem v uvodu v Plöner Musiktag (1932), vendar se mu pozneje odpove.« (‹IM›, 142)
3) »Dobesedno: ‘običajna glasba’. Ta nemški pojem označuje glasbo za neposredno uporabo in relativno lahko glasbo (za izvajanje preprosto), namenjeno amaterjem, ki igrajo na kako glasbilo ali pojejo. Skladali so jo Hindemith, Křenek in Orff v dvajsetih letih v neoklasicističnem slogu. Lahko bi rekli, da tudi Bartókov Mikrokozmos v določeni meri sodi v to kategorijo, vendar s sodobnejšim jezikom in oblikami.« (‹ROS›, 96)
KM: Pojmi v ANG, FR in IT, ki se razlikujejo od NEM-pojma, so predlagani v ‹BR›, 188–189, in v ‹L›, 222 (gl. KR).
Pojem ima prav tako pomen izven tistega, ki je naveden v D, npr. v muzikologiji pri P. Nettlu in, še posebej, pri H. Besselerju, kot je navedeno v HINTON 1987: 1–3, 3–4, 10–11. Ti muzikološki pomeni nas v tem Pojmovniku ne zanimajo.
Sporno je, ali je Hindemith tvorec tega pojma (gl. HINTON 1987: 4–6). Vsekakor drži, da ga je on prvi uporabljal, potem pa ga je zavrnil, kakor piše v D 2 (o tem gl. HINTON 1987: 10–11).
KR: D so izbrane z določenim namenom; D 1 pojasnjuje pojem v njegovem splošnem pomenu, ne glede na ožji pomen, ki je specificiran v D 2, D 3 in je primer površne rabe pojma: če je Bartókov Mikrokozmos primer za G., potem je to preprosto tudi vsa pedagoška, izobraževalna literatura.
Kako nevarna so posploševanja pomena kot v D 1, najbolje kaže vir, iz katerega prihaja D: v ‹HI›, 30, se piše o »uporabljeni glasbi« (= »angewandte Musik«), katere začetki se sicer postavljajo v 19. stoletje, na skoraj enak način kot tudi G.
Posploševanje tega pojma torej ni priporočljivo, ker bi potem vsaka »uporabna«, »uporabljena«, »funkcionalna«, »utilitarna«, »pedagoška« … glasba veljala za sopomenko G. Ni brez razloga navajanje tega pojma v NEM-obliki tudi v nenemških virih: s tem se opozarja na njegov pomen, kakor je specificiran v D 2. To pa je pomembno le za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦ in ga [tudi v slovenščini] uporabljajmo v tej obliki, kot se počne v ‹MELZ›, I, 662.
‹APE›, 116–117; ‹BASS›, II, 331; ‹BOSS›, 56; ‹FR›, 34; ‹GR6›, VII, 213; ‹JON›, 111–112; ‹P›, 352; ‹RAN›, 334; ‹RIC›, II, 288; ‹SLON›, 1450; ‹V›, 263
1 V izvirniku se navaja »musique usuelle«, kar je precej nenavaden prevod izvirnega NEM-pojma v FR.
ANG: futurism; NEM: Futurismus; FR: futurisme; IT: futurismo.
ET: Lat. futurus = prihodnji.
D:»(Naziv za) italijansko smer v umetnosti, ki se je pojavila okrog leta 1910. V likovni umetnosti vzporedno s francoskim kubizmom in nemškim ♦ekspresionizmom♦. Gibanje, ki ga je leta 1909 utemeljil pesnik in politik F. T. Marinetti, je prinašalo svoje revolucionarne ideje v obliki agresivnih ‘futurističnih manifestov’ (ki se jih je med letoma 1909 in 1943 pojavilo celo 85) in ki so po svoji radikalnosti presegli tisto, kar so sami umetniki lahko uresničili. (Za glasbo) so pomembni samo manifesti ‘klasičnega’ futurizma med letoma 1910 in 1924, med katerimi so Manifesto dei musicisti futuristi in La musica futurista F. B. Pratelle (oba z začetka leta 1911) ter manifest L’arte dei rumori L. Russola (iz marca 1913). Russolova klasifikacija ♦šumov♦ in hrupa je uporabljala navadne opise besed …
Takrat senzacionalna futuristična prizadevanja okoli glasbe, ki so jih spoznali tudi Stravinski, Milhaud, Honegger in Varèse, so propadla zaradi primitivnosti Russolovih ♦intronarumorjev♦ ali pa zaradi povprečnosti futurističnih glasbenikov, ki se nikakor niso mogli primerjati … s futurističnimi slikarji, kot so Boccioni, Carra, Balla in Severini. Futuristična umetnost ♦bruitizma♦ … ni našla nobenih naslednikov. Varèse, ki se ga pogosto omenja v tem kontekstu, ni uvedel nikakršne nove aparature za proizvajanje ♦zvoka♦, temveč je samo emancipirana tolkala uporabljal za učinke s ♦šumi♦ in hrupom. Najuspešnejši bruitist Russolo je sicer natančno dojel, da se ♦šumi♦ morajo sortirati za skladateljske potrebe, to je, da ne smejo biti samo dekorativni dodatki za tonsko slikanje (kot pozneje pri Satieu in Antheliu). To pomembno načelo so šele kasneje lahko primerno uresničili s sredstvi ♦elektronske glasbe♦ …« (‹EH›, 110–111)
KM: V KM ♦glasbe šuma, hrupa♦ se navaja Russolova kategorizacija ♦šumov♦ in hrupa. O zvezi Varèsea s f. gl. BOSSEUR: 1976, pa tudi VARЀSE 1983a: 143.
KR: D je izbrana zaradi številnih koristnih podatkov in zaradi kritične drže do f. oz. ♦bruitizma♦ kot njegove glasbene emancipacije. Z navedki se na splošno lahko strinjamo. Zanimivo pa je to, da se na koncu D omenja ♦elektronska glasba♦ kot sredstvo, s katerim bi lahko uresničili Russolove ideje o klasifikaciji ♦šumov♦. Ta pristop je veliko prikladnejši za ♦konkretno glasbo♦, vsaj v njeni zgodnji fazi.
Pripona -izem navadno sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. Ta pojem upravičeno uporablja ta pomen, kot tudi ♦bruitizem♦ kot njegova (glasbena podzvrst).
V ‹P›, 87, se navaja ♦bruitizem♦ kot sopomenka f., kar je napačno (gl. KR ♦bruitizma♦).
GL: ♦bruitizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatična Iestvica♦, ♦rumorarmonio♦ = ♦russolofon♦, ♦russolofon♦ = ♦rumorarmonio♦, ♦strojna glasba♦ .
‹APE›, 115; ‹BASS›,II, 307–317; ‹BKR› , II, 90; ‹FR›, 33; ‹GR›, 79; ‹GR6›, VII, 41–42; ‹H›, 23–24; ‹HO›, 414; ‹IM›, 139; ‹JON›, 109–110; ‹M›, 519; ‹MELZ›, I, 635; ‹MI›, II, 192; ‹RAN›, 330; ‹RL›, 313; ‹ROS›, 96; ‹SLON›, 1449; ‹THO›, 80–83; ‹V›, 258