Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: trautonium; NEM; Trautonium; FR: trautonium; IT: trautonium.

ET: Po imenu konstruktorja F. Trautweina; ♦ton♦; -tonium (-tonij) bi bila izpeljanka v smislu vira ♦tonov♦. 

D: »(Naziv za) enoglasen ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki ga je okrog leta 1930 razvil F. Trautwein. Njegov ♦zvok♦ temelji na ♦parcialnih tonih♦, ki vsebujejo ♦žagaste nihaje♦ neonske cevi. Igramo ga na manualu s trakom, ki rabi kot potenciometer. Na travtoniju so možne različne vrste artikulacije, odvisno od jakosti pritiska na tipke. Za travtonij sta pisala P. Hindemith (Etude za tri travtonije, Concertino za travtonij) in R. Strauss (v Japonski festivalni glasbi je travtonij sestavni del orkestra). Od leta 1950 O. Sala razvija bolj dovršeno verzijo travtonija – ♦miksturtravtonij♦.« (‹EH›, 365; ‹FR›, 96; ‹RUF›, 522)

KM: Za t. je pisal tudi J. Štolcer Slavenski, in sicer drugi del svoje Muzike u prirodno-tonskom sustavu za štiri t. in timpane (1937).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦miksturtravtonij♦.

‹BASS›, IV, 579–580; ‹BKR›, IV, 259; ‹CH›, 308; ‹GR›, 184; ‹GRI›, III, 620–621; ‹GR6›, XIX, 123; ‹HI›, 486; ‹LARE›, 1568; ‹MELZ›, III, 596–597; ‹P›, 335–336; ‹RAN›, 867

ANG: (row, set) transposition; NEM: (Reihen)transposition.

ET: Lat. predl. trans = prek, nad in position = položaj, mesto, iz ponere = položiti, postaviti (‹KLU›, 736, 556); ♦serija♦.

D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, še zlasti v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦, naziv za postopek premeščanja ♦osnovne oblike vrste, serije♦ in ♦rakovega obrata vrste, serije♦ na preostalih enajst ♦tonov♦ kromatične ♦lestvice♦, s čimer se dobi 48 (teoretično) enakovrednih ♦oblik vrste, serije♦ kot osnovno gradivo za skladnje.

KM: V ‹HO›, 1025, in ‹MI›, III, 808, je t. omenjena kot naziv za postopek mutacije ♦vrste♦ in ♦serije♦. Pojem se je očitno udomačil na FR-govornem območju, vendar to ni razlog, da ga sprejmemo kot specifično tehnični pojem v izrazje ♦glasbe 20. stoletja♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja) ♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.

PRIM: ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦rakov postop (vrste, inverzije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦).

‹FR›, 95

ANG: duration; NEM: Dauer; FR: durée; IT: durata, durazione.

ET: ♦Ton♦.

D: »Trajanje je, poleg ♦tonske višine♦ in ♦intenziteti♦ ena osnovnih lastnosti ♦tona♦. V ♦serialni glasbi♦ je to eden od ♦parametrov♦, ki so podvrženi načelom ♦serialne tehnike♦.« (‹RL›, 196)

KM: V D ni omenjena ♦zvokov(n)a barva♦ kot ♦parameter♦, saj, v akustičnem smislu, to dejansko ni (gl. KM ♦zvokov(n)e barve♦).

T. (t.) se, v paru z »variacijo«, povalja v smislu »trajanje/variacija« (= »durée/variation«) v specifičnem pomenu v teoriji ♦konkretne glasbe♦ P. Schaefferja (gl. SCHAEFFER 1966: 122–123; ‹GUI›, 123–124), ki pa je tako specialističen, da ga v Pojmovniku ne bomo posebej razlagali. 

KR: V ‹CH›, 297, je t. definiran kot »element ♦ritma♦«, kar v nobenem primeru ni zadostno glede na specifičen parametrski značaj pojma v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦.

GL: ♦makročas/mikročas♦, ♦parameter♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦sirena♦, ♦ton♦.

PRIM: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦) = (♦jakost♦), ♦tonska višina♦, ♦zvokov(n)a barva♦.

‹BKR›, I, 296–297; ‹EH›, 57–58; FROBENIUS 1979; ‹GR›, 66; ‹HO›, 315; ‹L›, 591; ‹LARE›, 495; ‹MI›, III, 495; ‹P›, 334; ‹RAN›, 247

ANG: total theater; NEM: totales Theater; FR: théâtre total.

ET: Lat. totus = cel, popoln (‹KLU›, 734); grš. théatron = gledališče, iz theâstgai = gledati (‹KLU›, 728).

D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za vrsto ♦glasbenega gledališča♦, ki temelji na prizadevanju po združevanju in enakovrednosti vseh izraznih sredstev tako v estetskem kot tudi v tehnološkem smislu.

KR: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ je t. g. pojem, kateremu se ni mogoče izogniti – saj nekaterih pojavov ne moremo imenovati s tradicionalnim izrazjem –, ki pa ima po drugi strani tako širok pomen, da ga še komaj lahko štejemo za tehnični pojem, tj. strokovno besedo. Delno to izhaja iz njegovega splošnega pomena, ki se, ko ga skušamo pojasniti kot tehnični pojem ali strokovno besedo, spet omejuje na primere, ki sicer lahko sodijo v t. g., vendar so glede na druge konotacije povsem divergentni. Na ta način se v D 1 ♦glasbenega gledališča♦ omenja kot (sodobno) nadaljevanje Wagnerjevega koncepta Gesamtkunstwerka, ki je tudi v ‹ROS›, 228, osnova za (zmotno) opredelitev njegovega pomena. V tem viru se pojem razlaga skozi: a) vključevanje filma v nekatere »glasbeno-dramske akcije« (Milhaudov Christoph Colomb, 1930; Bergova Lulu, 1935), b) »uvajanje ♦elektroakustične glasbe♦« (Orphée 53 P. Schaefferja in P. Henryja); c) skozi Cageevo sodelovanje z Merceom Cunninghamom, Caroline Brown, Davidom Tudorjem in Arline Carmen pri uresničitvi ideje ♦simultanosti♦ v Theatre Piece 1960, ki se domnevno odraža tudi v Stockhausenovih Originale iz leta 1961; d) skozi »optiko ‘nadnaturalizma’« v Berijevih Esposizione (1963), kjer se »v akcijo uvrščajo vsi gibljivi, vidni in slišni elementi (‹ROS›, 229)«. Itn. V ‹KS›, 281, je tudi »absolutno gledališče« omenjeno ob t. g., kot začetnik pa je omenjen B. A. Zimmermann: »Spodbude niso prihajale samo iz opere, v vsakem primeru ne od skladateljev, temveč od scenografov, kot sta Adolph Appia in Edward Gordon Craig, gledaliških režiserjev ter avtorjev, kot so npr. Mejerhold, Tairov in Majakovski, Autant-Lara in Jarry.« V ‹V›, 765, se bralca napoti na ♦nedeterminacijo♦ in na ♦multimedijsko umetnost♦, v teh geslih se pa t. g. natančneje sploh ne specificira (razen tega, da se na str. 339 izenačuje z ♦multimedijsko umetnostjo♦ in omenja njegov domnevni vpliv na ♦psihedelični rock♦).

Pojem je treba uporabljati previdno (v vsakem primeru glede na ♦glasbeno gledališče♦) zaradi njegove (nevarne) večpomenskosti, ki omogoča najrazličnejše načine njegove uporabe. Razlikovanje od navidezno sorodnih pojmov (♦intermedia♦, ♦mixed media♦, ♦multimedia♦) je tudi nenatančno in neučinkovito (v kompetentnem priročniku, kot je KOSTELANETZ 1968, je govora npr. o »theatre of mixed means«).

GL: ♦akcijska glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦multimedijska umetnost♦ = ♦mixed media (art) ♦ = ♦multimeda (art)♦, ♦mixed media (art) = ♦intermedia (art) ♦ = ♦intermedia (art) ♦ = ♦mixed media (art)♦.

ANG: note field, pitch field; NEM: Tonfield.

ET: ♦Ton♦.

D: 1) »(Naziv za) vse ♦tonske višine♦, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu.« (‹FR›, 66)

2) »(Naziv za) vse ♦višine tonov♦, ki so bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem določenem delu.« (‹FR›, 59)

KR: Kot po navadi v ‹FR› nobena D ne opredeljuje niti približnega pomena tega izjemno pomembnega pojma: a) V izrazju glasbe, ki temelji na ♦nedeterminiranost♦, je pojem, kakršen se pojavlja v D 1, skoraj povsem zunaj rabe: Cage npr. v navodilih za elaboracijo svojih Variations I (1958) ♦tone♦, ki se igrajo, skupinsko imenuje »konstelacije« (gl. GLIGO 1978–1988: 152–161); b) Če bi bila D 2 pravilna, bi morali pojem umakniti iz rabe: Komu sploh koristi imenovanje »vseh ♦tonskih višin♦, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu«?

Pravilen pomen pojma je povezan s tipologijo ♦serialne glasbe♦, tj. z verigo ♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦, kjer se želi prikazati kontinuiteta od natančne determinacije parametrskih vrednosti, že od ♦predurejanja gradiva♦ (npr. v ♦punktualni glasbi♦) do vse večjega, statističnega približka, najprej v splošnih značilnostih, ki so vidne v ♦skupini♦, potem pa do še večjega statističnega približka v ♦polju♦ (‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868). Na ta način ♦dvanajsttonsko polje♦ razume prostejša razmerja med ♦toni♦, tako med tistimi, ki so v ♦dvanajsttonski tehniki♦ podani z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, kot tudi med tistimi, pri katerih njihova parametrska vrednost (♦tonska višina♦) ni več strukturno prepoznavna, saj prek dosežene teksturne neprepoznavnosti prehaja v drugo kvaliteto.

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦mikropolifonija♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦statistična glasba♦, ♦skupek tonov♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦.

PRIM: ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦časovno polje♦.

ANG: (sound) recording studio; NEM: (Ton)studio; FR: studio de prise de son, le studio d’enregistrement; IT: studio.

ET: ♦Ton♦; IT studio = (dobesedno) delovna soba, soba za učenje, iz lat. studium = enako, iz strudere = učiti se, raziskovati (‹KLU›, 710).

D: »Naziv za prostor, ki je opremljen z avdiotehničnimi napravami in morebitnimi glasbenimi instrumenti za snemanje in reprodukcijo zvočnih ♦signalov♦ (glasbe, govora), večinoma pri radijskih in televizijskih postajah, diskografskih hišah, filmskih podjetjih itn.« (‹EN›, 250)

KR: ANG-pojem »sound studio« se pojavlja samo v ‹LEU›, 372, vendar nikjer v strokovni literaturi.

D jasno kaže, da je t. s. treba ločevati od ♦studia za elektronsko glasbo♦.

Sam pojem je v slovenski inačici nenavaden, saj dobesedno pomeni »studio, ki ima kakovost ♦tona♦«, vendar boljši pojem ne obstaja, razen zelo obsežnega in nepraktičnega pojma »studio za snemanje (zvoka)«, iz česar je dejansko nastala okrajšava t. s. Naslednja okrajšava je »studio«, vendar je treba v tem primeru biti previden, da ga ne zamenjujemo z ♦studiem za elektronsko glasbo♦.

GL: ♦razdelilna plošča♦ = (patch board) 

PRIM: ♦studio za elektronsko glasbo♦ = (elektronski studio).

‹EH›, 360; ‹HK›, 372–373; ‹HO›, 961; ‹KN›, 198–199; ‹RIC›, IV, 324

(ANG: tonality; NEM: Tonalität; FR: tonalité; IT: toanlità.)

ET: Iz pridevniške oblike samostalnika ♦tonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, značilnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv, vendar napačen, za kvaliteto, lastnost, odliko ♦tonalitete♦.

KM: V KR ♦tonalitete♦ se opozarja na vsebinsko dvoumno slovensko obliko pridevnika »tonalen«, ki se je verjetno zgodila zaradi nepremišljenega prevoda iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je raba pripone »-ost« v ♦tonalitetnosti♦ povedna in priporočljiva, je treba t. – in vse iz nje izpeljane pojme – izključiti iz prakse zaradi dvoumne pridevniške oblike »tonalen« (namesto »tonaliteten«).

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonialitetnost♦ = (♦politonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

PRIM: (♦modalitetnost♦) = (♦modalnost♦), ♦tonaliteta♦, (♦tonalnost♦).

ET: ♦Tonaliteta♦; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za klaviteto, značilnost, odliko ♦tonalitete♦.

KM: »Izpeljanke s pripono -ōst imajo abstrakten pomen. Označujejo značilnosti, stanje, včasih pa tudi pojav, značilen za pojem, ki se označuje s pridevnikom v osnovi izpeljanke. Stanje označujejo predvsem izpeljanke iz trpnih oblik. Pomen lahko opišemo na način: a + –ōst → lastnost, stanje tistega, kar je, npr. bújnōst → lastnost, stanje tistega, kar je bujno.« (‹BAB›, 291)

»Iz tujih samostalnikov na -iteta se veliko samostalnikov tvori tudi v našem jeziku: aktivìtēta … ♦tonalìtēta♦ … V bolj izbranih besedilih se namesto teh samostalnikov uporabljajo domače besede ali izpeljanke iz pridevniških osnov s pripono –ost (aktivnost).« (‹BAB›, 333)

KR: V ‹BAB›, 290, je omenjeno, da se »s pripono -ost izpeljanke … tvorijo iz pridevnika, nekaj pa je izpeljanih iz drugih besednih vrst«. Nepomembno je torej, ali je t. zgrajena iz pridevnika »tonalitetno« (podobno kot »bujno« v »bujnost«, gl. KM) ali iz samostalnika ♦tonaliteta♦. Jasno je tudi, da t. ni sopomenka ♦tonalitete♦ (kakor tudi »aktivnost« ne pomeni enako kot »aktiviteta« in – zlasti v izrazju filozofije – »realnost« ni »realiteta«; gl. KM). Pojem je torej priporočljivo uporabljati v njegovem specifičnem pomenu v odnosu do ♦tonalitete♦, kot je omenjeno v D, še zlasti pa kot osnovo, iz katere se izpeljujejo različni drugi pojmi, ki ga komentirajo ali mu oporekajo, ki pa so pomemben del izrazja v ♦glasbi 20. stoletja♦.

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonialitetnost♦ = (♦politonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

PRIM: (♦modalitetnost♦) = (♦modalnost♦), ♦tonaliteta♦, (♦tonalnost♦).